ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - končan postopek na prvi stopnji - dejansko stanje ob izdaji odločbe - dejstva, nastala do trenutka odločitve sodišča prve stopnje - naknadni dogovori - medsebojna kompenzacija - razlog za ugovor v izvršilnem postopku
Ker tožena stranka ni plačala sodne takse za pritožbeni postopek in tudi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pritožba tožene stranke šteje za umaknjeno, pravilen, ker takšno pravno posledico predpisuje tretji odstavek 105.a člena ZPP.
Ker tožena stranka za svojo trditev, da je plačala sodno takso, ni predložila dokazila, plačilo sodne takse pa tudi ne izhaja iz listin iz spisa, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00079219
ZFPPIPP člen 97, 97, 97/2, 231, 231-2, 231-5, 386, 386/1. ZGD-1 člen 515, 515/1.
direktor družbe - postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - položaj in pristojnosti upravitelja - stečajni postopek nad pravno osebo - predlog za začetek stečajnega postopka - predlog stečajnega upravitelja - upravičeni predlagatelj - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka
A. A. z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost ni bila odvzeta, ampak omejena. In sicer na način, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Pri takšnem razpolaganju je njegov zakoniti zastopnik stečajni upravitelj (drugi odstavek 97. člena ZFPPIPP). Položaj in pristojnosti, ki jih izvaja kot direktor dolžnika, pa ne predstavljajo razpolaganj, na katere se nanaša navedena omejitev poslovne sposobnosti. A. A. namreč kot poslovodja (direktor) vodi posle dolžnika in ga zastopa (prvi odstavek 515. člena ZGD-1). Gre za njegovo zaposlitev oziroma funkcijo, pri kateri ga postopek osebnega stečaja ne more omejevati. Zato ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je zaradi postopka osebnega stečaja nad direktorjem, zastopanje dolžnika prevzel njegov stečajni upravitelj.
stečajni postopek nad pravno osebo - seznam preizkušenih terjatev - ločitvena pravica - ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice - napotitev na pravdo - bančna garancija - unovčenje bančne garancije - odložni pogoj
Terjatev pritožnice (banke) za povrnitev (regres) zneska unovčene garancije bo nastala šele, če (in ko) bo garancija unovčena, zato ni pravilno pritožbeno stališče, da je nastala že s trenutkom izdaje bančnih garancij za odpravo napak v garancijskem roku.
ZFPPIPP člen 47, 224, 224/2, 224/2-1, 383, 383/1, 389, 389/2, 389/2-1, 395, 395/2. URS člen 14, 15, 23, 33, 36. ZIZ člen 79.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - ocena vrednosti nepremičnine - ocena vrednosti solastninskega deleža - namen stečajnega postopka - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - pravica do spoštovanja doma - tehtanje pravic v koliziji
Ni mogoče pritrditi pritožbenim očitkom, da bi moralo sodišče pri odreditvi izpraznitve in izročitve nepremičnine upoštevati dolžničin poseg v njeno pravico do spoštovanja do doma pred pravico upnikov, da pridejo do vsaj delnega poplačila svojih terjatev. Izpraznitev stanovanja in izročitev nepremičnine je za dolžnico (ki je sama vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja) pričakovana posledica, na katero je ob vložitvi predloga tudi morala računati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00079683
ZPP člen 7, 212. OZ člen 944.
zavarovalna pogodba - kasko avtomobilsko zavarovanje - zavarovalni primer - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - porazdelitev dokaznega bremena - obstoj zavarovalnega primera - ugovor nenastale pravice - dokazovanje z izvedencem
Dokazni postopek je pokazal tudi, da je imela toženka možnost z gotovostjo preveriti, ali so utemeljeni njeni dvomi v to, da je do loma nosilca motorja prišlo prav v tej prometni nezgodi, a se te možnosti ni poslužila. Odgovor na to vprašanje bi namreč dala ugotovitev, ali je lomna površina na problematičnem delu nosilca motorja sveža ali stara oz. korodirana, pri čemer bi lahko sveža poškodba izvirala iz obravnavanega škodnega dogodka (kar je potrdil tudi v postopku imenovani izvedenec za avtomobilsko stroko). Tako bi toženka z gotovostjo lahko dokazala, da zavarovalni primer ni nastal (ugovor nenastale pravice). To trditveno in dokazno breme je bilo v njeni sferi. Razlog, da do takšnega pregleda ni prišlo, je na strani same toženke, ki takega pregleda ni opravila, čeprav je že pred tem postopkom angažirala (svojega) izvedenca, ki ji je možnosti za ugotovitev, ali poškodba na motorju izvira iz tega škodnega dogodka, tudi pojasnil. Ugotovitev, da ni vzročne zveze med trkom in škodo, ki jo zatrjuje tožnica, je torej preprečila sama toženka, ki ni ugodila predlogu (svojega) izvedenca, da opravi demontažo hladilnika in ventilatorja motorja.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - regres plačnika - zapadlost terjatve - nastanek zamude - zamuda solidarnega dolžnika
Tožnica je namreč z dnem plačila pridobila šele pravico zahtevati povračilo plačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški oziroma je takrat nastal njen regresni zahtevek do drugih dolžnikov (188. člen OZ). Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje peti toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom sorazmernega dela plačanega zneska). Zapadlost terjatve namreč pomeni upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti in ne zamude. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če pa rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (299. člen OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00079400
URS člen 3a. ZVPot člen 23. ZIZ člen 272. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - preprečitev težko nadomestljive škode - pogoj reverzibilnosti - določitev vsebine pravnega standarda - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - poznavanje prava po uradni dolžnosti - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - sodna praksa Sodišča EU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - implementacija direktive
Višje sodišče se pridružuje sodni praksi, po kateri je določbe ZIZ o težko nadomestljivi škodi iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ treba razlagati lojalno tako, da interpretacija ne bo nasprotovala 6(1) in 7(1) členu Direktive 92/13 niti načelu učinkovitosti varstva potrošnikov, kot je pojasnilo SEU v zadevi C-287/22.
ZASP člen 2, 3, 4, 4/2, 22, 22/1, 81, 82, 82/1, 130, 130/1, 132, 146, 146/1, 157, 157/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. ZKUASP člen 16, 16/1, 44, 44/4. OZ člen 131, 190, 190/1, 193, 198, 346. ZPP člen 13, 212, 213, 214. ZUP člen 279.
kolektivno uveljavljanje pravic - javna priobčitev fonogramov - dovoljenje za kolektivno upravljanje - dovoljenje za za kolektivno upravljanje pravic - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - sklenitev pogodbe - višina nadomestila - prihodki iz radijske dejavnosti - civilna kazen
Besedilo Dovoljenja, da se tožeči stranki "dovoli kolektivno uveljavljanje pravic na že objavljenih fonogramih" v tem primeru le pojasnjuje, da lahko tožeča stranka uveljavlja kolektivno varstvo le na javno objavljenih fonogramih in ne tudi na tistih, ki sicer obstajajo in so obstajali že pred izdajo Dovoljenja, a niso (bili) javno objavljeni. Pri tem okoliščina, kdaj so bili fonogrami javno objavljeni, pred ali po izdaji Dovoljenja, ne vpliva na pravico tožeče stranke, da po pridobitvi Dovoljenja v času trajanja pravic (132. člen ZASP) kolektivno uveljavlja pravice ob javni priobčitvi fonogramov, vključno z javnim prenašanjem in radijsko retransmisijo.
Za zagotavljanje enakega obravnavanja strank, konkurenčnosti med strankami in predvidljivosti, je pomembno, da se za primerljive položaje uporabi enak način določanja primernega nadomestila in v naprej določene predvidljive postavke. To je še toliko bolj pomembno v primerih, kot je obravnavani, ko je pred sodiščem več primerljivih postopkov. Zato ni primerno, da bi sodišče pri odločanju o primerni višini nadomestila in parametrih za njegovo določitev upoštevalo določila Pogodbe 2006. Po prenehanju SS 2006 in Pogodbe 2006 ni primerno drugače obravnavati posameznih strank, ki so imele v preteklosti (toda ne v vtoževanem obdobju!) s tožečo stranko sklenjeno pogodbo, od tistih, ki s tožečo stranko pogodbe v preteklem obdobju niso imele sklenjene.
Ker med pravdnima strankama do vložitve obravnavane tožbe ni bilo spora in je tožeča stranka zahtevek na doplačilo nadomestila postavila šele z vložitvijo obravnavane tožbe, ni mogoč zaključek, da je tožena stranka ravnala naklepno ali s hudo malomarnostjo, ko je v daljšem časovnem obdobju nadomestila plačevala v višini, za katero je menila, da je primerna.
stroški postopka - končni uspeh - načelo uspeha v pravdi - stroški pritožbe - različen uspeh strank v posameznih fazah postopka
Čeprav torej tožena stranka s pritožbo zoper sklep o pristojnosti sodišča ni uspela, ji mora stroške te pritožbe povrniti tožeča stranka, saj ji jih je povzročila s sprožitvijo pravde, v kateri ni uspela, tožena stranka pa se je imela pravico braniti in izkoristiti pravna sredstva zoper odločbe, ki so bile izdane tekom postopka.
izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - obvezne sestavine pritožbe - gola pritožba - preizkus po uradni dolžnosti
Edino, kar je pritožnica zapisala, je, da želi, da "se opravi obravnava, na kateri se bo dokazalo, da je sklep številka opr. I Pg 1114/2023 izdan nepravilno". To ni konkretno obrazložen očitek kršitve po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta se glasi: "Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je […] podana: […] 10. če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo[.]" Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da je ne išče (raziskuje) samo, zato jo mora pritožnik konkretno obrazložiti. Tega pritožnica ni storila.
sprememba družbenika - razveza pogodbe - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - učinek razveze pogodbe - vpis spremembe družbenika
Če je pogodba razvezana, je treba vzpostaviti stanje, kakršno je obstajalo pred sklenitvijo pogodbe. Razveza pogodbe učinkuje za nazaj, kadar so s pogodbo dogovorjene trenutne obveznosti ali pa trajajoče obveznosti, ki se še niso začele izpolnjevati, ali za naprej, kadar gre za trajajoče obveznosti, ki so se že izpolnjevale. Ne glede na navedeno pa z vidika učinkov vpisov v sodni register za presojo, s katerim dnem se v sodni register vpišejo učinki razveze pogodbe (datum vstopa, izstopa družbenika in s tem povezane spremembe imetnika poslovnega deleža), ni odločilno le, ali gre za pogodbo, pri kateri so obveznosti trenutne, ali za pogodbo s trajajočimi pogodbenimi obveznostmi, temveč tudi, ali je pri predmetu prodaje (v danem primeru poslovnem deležu) v času od sklenitve do razveze pogodbe prišlo do sprememb.
ZASP člen 2, 3, 4, 4/2, 22, 22/1, 81, 82, 82/1, 130, 130/1, 132, 146, 146/1, 157, 157/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. ZKUASP člen 16, 16/1, 44, 44/4. OZ člen 131, 190, 190/1, 198.
kolektivno uveljavljanje pravic - javna priobčitev fonogramov - dovoljenje za kolektivno upravljanje - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - sklenitev pogodbe - višina nadomestila - prihodki iz radijske dejavnosti - civilna kazen
Besedilo Dovoljenja, da se tožeči stranki "dovoli kolektivno uveljavljanje pravic na že objavljenih fonogramih" v tem primeru le pojasnjuje, da lahko tožeča stranka uveljavlja kolektivno varstvo le na javno objavljenih fonogramih in ne tudi na tistih, ki sicer obstajajo in so obstajali že pred izdajo Dovoljenja, a niso (bili) javno objavljeni. Pri tem okoliščina, kdaj so bili fonogrami javno objavljeni, pred ali po izdaji Dovoljenja, ne vpliva na pravico tožeče stranke, da po pridobitvi Dovoljenja v času trajanja pravic (132. člen ZASP) kolektivno uveljavlja pravice ob javni priobčitvi fonogramov, vključno z javnim prenašanjem in radijsko retransmisijo.
Za zagotavljanje enakega obravnavanja strank, konkurenčnosti med strankami in predvidljivosti, je pomembno, da se za primerljive položaje uporabi enak način določanja primernega nadomestila in v naprej določene predvidljive postavke. To je še toliko bolj pomembno v primerih, kot je obravnavani, ko je pred sodiščem več primerljivih postopkov. Zato ni primerno, da bi sodišče pri odločanju o primerni višini nadomestila in parametrih za njegovo določitev upoštevalo določila Pogodbe 2006. Po prenehanju SS 2006 in Pogodbe 2006 ni primerno drugače obravnavati posameznih strank, ki so imele v preteklosti (toda ne v vtoževanem obdobju!) s tožečo stranko sklenjeno pogodbo, od tistih, ki s tožečo stranko pogodbe v preteklem obdobju niso imele sklenjene.
Ker med pravdnima strankama do vložitve obravnavane tožbe ni bilo spora in je tožeča stranka zahtevek na doplačilo nadomestila postavila šele z vložitvijo obravnavane tožbe, ni mogoč zaključek, da je tožena stranka ravnala naklepno ali s hudo malomarnostjo, ko je v daljšem časovnem obdobju nadomestila plačevala v višini, za katero je menila, da je primerna.
nadzorni svet - član nadzornega sveta - delavski predstavnik - izbris iz sodnega registra - listina, ki je podlaga za izbris - pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor - odločba Agencije za zavarovalni nadzor - prepoved opravljanja funkcije - dokončna in izvršljiva odločba v upravnem postopku
Agencija za zavarovalni nadzor je neodvisni regulatorni organ, ki nadzira slovenski zavarovalni trg. ZZavar-1 ji z namenom zagotavljanja strokovne usposobljenosti članov nadzornih svetov zavarovalnic podeljuje določene pristojnosti, med drugim pristojnost izdaje odločbe o prepovedi opravljanja funkcije, če ugotovi, da član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev iz 66. člena ter prvega in drugega odstavka 67. člena ZZavar-1.
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjeten obstoj nevarnosti - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - neznatna škoda
Objektivna nevarnost za začasno odredbo ne zadošča. Enako je v našem primeru sodišče prve stopnje evidentno ugotovilo, da tožena stranka v smeri kakršnegakoli odtujevanja, zmanjševanja oziroma skrivanja premoženja ne ravna in tega tudi tožeča stranka v postopku ni zatrjevala. Le konkretno ravnanje v tej smeri pa je tisto, ki bi lahko vplivalo na vprašanje (ne)utemeljenosti začasne odredbe, s tem bi bila izpolnjena subjektivna nevarnost v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ, pretekla poslovanja tožene stranke, ki sicer resda vplivajo na vprašanje plačevitosti tožene stranke do svojih upnikov, pa sama po sebi ne morejo vplivati na vprašanje (ne)utemeljenosti začasne odredbe.
razmerja med etažnimi lastniki - upravljanje skupnih delov nepremičnine - obveznosti etažnega lastnika - oddajanje skupnih delov v najem - obveščanje etažnih lastnikov - stopničasta tožba
Zgolj pomanjkanje podatkov, potrebnih za konkretizacijo tožbe in tožbenega zahtevka (dokazna in trditvena stiska), samo po sebi ni pogoj, da bi se s prvim zahtevkom lahko uspešno iztožilo njihovo posredovanje. Tožnik si s stopničasto tožbo lahko pomaga samo, če ima po materialnem pravu pravico, da mu toženec posreduje določene informacije. Takšne (materialnopravne) pravice (procesnopravni) 182.a člen ZPP ne ustanavlja. Kot pa je razložilo Vrhovno sodišče, takšno pravico tožnik v tej zadevi na podlagi šestega odstavka 121. člena SPZ ima.
Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na sodbo I Cpg 363/2009 z dne 13. 1. 2009, v kateri je Višje sodišče v Ljubljani pojasnilo, da mora stranka, ki predlaga "edicijo", predlagati tudi dokaz, da ima njen pravdni nasprotnik listino, če je to dejstvo sporno. Tega svojega dokaznega bremena pritožnici nista zmogli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00079255
SPZ člen 23, 141, 142. ZZK-1 člen 34, 124, 149, 149/4, 149/5, 243, 244. OZ člen 3, 5, 86, 86/1.
popravni sklep - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - pravnomočnost - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - izbrisna tožba - veljavnost vknjižbe - materialnopravna veljavnost vknjižbe - formalnopravni razlogi neveljavnosti vpisa - notarska hipoteka - dobra vera - ničnost kreditne pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Zemljiškoknjižno dovolilo je nujni sestavni del sporazuma o ustanovitvi notarske hipoteke. Zato v takšnem primeru pooblastilo za sklenitev pravnega posla o ustanovitvi hipotek v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa obsega tudi pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Brez izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila hipotek ne bi bilo mogoče ustanoviti. Prav z namenom ustanovitve hipotek pa je bilo pooblastilo dano. Če pooblastilo ne bi obsegalo izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, pooblaščenec ne bi mogel opraviti tisto, za kar je bil pooblaščen - sklenitev sporazuma, ki je vsebovalo zemljiškoknjižno dovolilo in s tem za zastavo nepremičnin.
ZPP člen 23, 23/1, 24, 24/1, 25, 25/1. ZIZ člen 62.
spor o pristojnosti - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - negativni kompetenčni spor - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - zavrženje predloga
Iz bistveno istih razlogov, ki jih je Vrhovno sodišče nazadnje pojasnilo v sklepu III R 3/2024 z dne 12. 3. 2024, niti v zdaj obravnavani zadevi do spora o pristojnosti še zares ni prišlo in je predlog okrožnega sodišča preuranjen. Sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče šteti za negativno kompetenčno odločitev o vprašanju, katero od splošnih sodišč (okrajno ali okrožno) je stvarno pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku v pravdi. Ne gre namreč za akt odstopa na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP, temveč le za "tehnični" odstop na podlagi 62. člena ZIZ.