najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - načrt poteka stečajnega postopka - družbenik izbrisane družbe - položaj upnika - končna razdelitev - terjatev družbenika do družbe - tuj insolvenčni postopek - unovčenje stečajne mase
Družbenik ima iz naslova imetništva poslovnih deležev v družbi med drugim pravico do dela premoženja družbe, ki v stečajnem postopku ostane po plačilu vseh obveznosti družbe do njenih upnikov. Družbenik ima torej iz tega naslova terjatev do družbe, ki pa mu je v stečajnem postopku ni treba prijaviti (tretji odstavek 373. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaenkrat še ni mogoče zaključiti, ali bo do prenosa vrednostnih papirjev izdajatelja B. – u stečaju med delničarje te družbe sploh prišlo, niti ali bo v navedenem stečajnem postopku obstajal presežek stečajne mase po poplačilu vseh upnikov oziroma premoženje, ki ne bo unovčeno in ki se bo v skladu s 147. členom Stečajnega zakona Republike Srbije razdelilo delničarjem.
Z vidika potrebe po unovčenju stečajne mase pa je treba upoštevati, da zaradi teka stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe nastajajo stroški, ki jih bo treba poravnati, v kolikor založeni predujem za njihovo poplačilo ne bo zadoščal. Zato je preuranjeno trditi, da je v načrtu poteka stečajnega postopka predvideno unovčenje stečajne mase nepotrebno dejanje. Ali bo unovčenje stečajne mase potrebno, pa se bo izkazalo tekom stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00075528
ZIL-1 člen 18, 18/2, 27, 27/2, 27/3, 27/4, 121. Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) (1973) člen 69, 96.
patent - kršitev patenta - doktrina ekvivalentov - izvedensko mnenje - pravica do sodelovanja na izvedenčevem ogledu - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - vročanje odvetniku - pravica do sodelovanja v postopku
Dejstvo, da je takrat, ko si je izvedenec na sedežu toženke ogledal sporne vitle, odvetnica, ki je prej zastopala tožnika, začela s poslovanjem kot notarka, ne more vplivati na pravilnost izvedbe ogleda, ne glede na javno objavljeni podatek, da je začela z delom kot notarka. Gre namreč za notranjo organizacijo dela tožnika, ki bi moral sporočiti sodišču in nasprotni stranki, da od tedaj dalje, ko je prej odvetnica tožnika, začela s poslovanjem kot notarka, komunikacija poteka preko drugega odvetnika v odvetniški družbi tožnika.
Izvedensko mnenje je zelo jasno, izvedenec pa je tudi odgovoril na vse pripombe, na katere tožnik v pritožbi ponovno opozarja. Dejanskim ugotovitvam v izpodbijani sodbi in v izvedenskem mnenju tožnik konkretizirano ne nasprotuje ampak, ne glede na ugotovitve v prvostopenjskem postopku, v celoti vztraja pri stališču, kot ga je oblikoval v dosedanjem postopku. S pritožbenimi očitki, ki jih je pritožbeno sodišče povzelo pri vsebini tožnikove pritožbe, ne more izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja v izpodbijani sodbi. Zgolj trditev, da je celoten patent in kršeči patent treba obravnavati celostno, za uspeh tožnika ne zadošča.
plačilo pogodbene obveznosti - odstop od pogodbe - rok za izpolnitev obveznosti - fiksna pogodba
Materialnopravno zmotno je že izhodišče pritožbe, da je vsaka pogodba, ki veže izpolnitev za nek jasno določen rok, fiksna pogodba. V skladu s 104. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) gre namreč za takšen položaj zgolj v primeru, ko je je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe. V skladu s četrtim odstavkom citirane določbe pa je o tem vprašanju moč sklepati na podlagi izrecnega dogovora strank ali glede na naravo posla.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - sklenitev pogodbe - naslov pravne osebe - elektronski naslov družbe - zavrnitev računa - zakoniti zastopnik - posredno zastopanje - naročnik del
V nasprotju s pritožbenimi navedbami je sodišče prve stopnje pravilen pravni pomen pripisalo tako ugotovljenemu dejstvu, da je A. A. korespondenco z B. B. pa tudi s C. C. vodil preko naslova d.@gmail.com, s podpisom AA, D., d. o. o., Ljubljana, s toženkinim logotipom in kontaktnimi podatki, kot tudi ugotovljeni okoliščini, da toženka računa, ki ga je tožnica izstavila nanjo kot gospodarsko družbo, vse do tega gospodarskega spora ni zavrnila (ga je pa s skrbno utemeljitvijo zavrnila iz drugih razlogov). Na njuni podlagi je torej tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen sklep, da je A. A. pri spornem poslu deloval kot toženkin zakoniti zastopnik ter da je toženka z vlogo naročnice soglašala.
NELOJALNA KONKURENCA - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00076846
Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 9, 9/2, 131. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 272, 272/1, 272/2. ZIL-1 člen 123, 123/1, 123/2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - aktivno ravnanje dolžnika - konkretno ravnanje stranke - skrivanje in odtujevanje premoženja - subjektivna nevarnost - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - izključna pravica uporabe blagovne znamke - kršitev pravic iz znamke - potrebnost izdaje začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - prepoved uporabe - določen zahtevek - konkurenčna prepoved - dejanja nelojalne konkurence - internetna domena
Tožnica bi morala izkazati aktivno ravnanje toženke, ki bi že bilo usmerjeno v onemogočanje uveljavitve terjatve tožeče stranke. Za takšno ravnanje so po ustaljeni sodni praksi potrebna konkretna ravnanja v smeri skrivanja, odtujevanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem. Bistveno je, da mora zaradi aktivnih ravnanj toženke, usmerjenih v odtujevanje in skrivanje premoženja, obstajati možnost, da bo izterjava terjatve v prihodnosti slabša od možnosti, v trenutku, ko je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe.
Prepovedni zahtevek vsebuje določno opredelitev prepovedi, saj je v njem jasno navedeno, da se toženki prepoveduje uporabo znamke EU št. 000, kot tudi, da navedena prepoved velja za označevanje blaga iz razreda 9 in storitve v razredih 35 in 36 Mednarodne klasifikacije blaga in storitev (Nicejske klasifikacije). Nadalje je jasno določeno, da se toženki prepoveduje uporabo imena A., kot tudi področja, za katera velja navedena prepoved (poslovno dokumentacijo, oglaševanje, internetne strani, elektronsko pošto itd.). Iz vsebine zahtevka je mogoče določiti ravnanje, ki se toženki prepoveduje, saj je konkretizirana tako uporaba kot njen predmet.
Tožnica predlaga, da se toženki "prepove opravljati storitve na področju trgovanja, menjave ter posredništva pri trgovanju z virtualnimi valutami na zunajborznem trgu (OTC)". Tudi za naveden prepovedni zahtevek je sodišče v izpodbijanemu sklepu zaključilo, da ni konkretiziran. Pritožba utemeljeno opozarja, da je takšen zaključek napačen. V navedenem prepovednem zahtevku je namreč jasno določeno, katerih storitev se mora toženka vzdržati (trgovanja, menjave, posredništva pri trgovanju), s katerimi valutami (virtualnimi valutami) in na katerem trgu (zunajborznem trgu).
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba fonograma - neobstoj pogodbenega razmerja - dovoljenje za uporabo avtorskega dela - odškodninski zahtevek - civilni delikt - terjatev iz naslova DDV
Tožeča stranka bi bila upravičena do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, tožeča stranka ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke.
zloraba pravic - povezane družbe - pravica družbenika do informacije in vpogleda - konkurenčna dejavnost - pravno priznana škoda
Nasprotni udeleženec ni pojasnil kako daleč naj bi bila širitev njegove dejavnosti v Ljubljano in širitev konkurenčne klinike C. d.o.o. v Celje, da bi jo bilo mogoče okvalificirati kot občutno škodo. Širjenje dejavnosti nasprotnega udeleženca v Ljubljano je zatrjeval kot poslovno strategijo, se pravi samo kot za poslovni načrt, idejo.
V d.o.o. ni prisile prodaje poslovnega deleža. Če bi se preostali družbeniki za to odločili, je to njihova stvar. Zato tudi povzete trditve nasprotnega udeleženca niso dosegale splošnega zavrnitvenega razloga z vidika zlorabe pravic oziroma kršitve načela lojalnosti.
Ko imajo zadeve povezanih družb pomembnejši dejanski učinek na zadeve družbe matere, se takšna zadeva šteje tudi za zadevo družbe matere, da je s tem prestopljen prag pomembnosti, ki razširi pravico do informacij tudi na zadeve povezane družbe.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dokazne ocene
Dokazno oceno je mogoče grajati, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Oboje predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
Toženka ni podala dovolj konkretnih trditev, ki bi se z izvedbo dokaza potrjevale. Manjkajoče trditvene podlage toženke ni mogoče nadomestiti z dokazi. Dokazni predlog služi zgolj v potrditev trditvenih navedb in ne sme biti podan z namenom njihovega nadomeščanja. Z zavrnitvijo predlaganega dokaza zato sodišče prve stopnje pravil postopka ni kršilo.
OZ člen 1050. Slovenski računovodski standardi (2005) točka 9.
neresnični podatki - znižanje kupnine - fiksna pogodbena cena - slovenski računovodski standardi - napaka - pogodba o prodaji poslovnega deleža
Ni šlo za to, da bi revizor zahteval popravke na podlagi novih informacij ali novih dogodkov, ali zaradi drugačne računovodske usmeritve tožeče stranke, temveč je šlo za pravilno upoštevanje informacij, ki so zanesljivo obstajale in bile dostopne poslovodstvu že v času priprave nerevidiranih računovodskih izkazov. Podatke o vrednosti računovodskih postavk so posredovali toženci, tudi kot uprava in za njihovo pravilnost so prevzeli tudi pogodbena jamstva. Ti podatki niso bili odvisni od vrednotenja revizorja, temveč od objektivnih dejstev.
ZFPPIPP člen 105, 244, 244/1, 261, 261/1, 357, 357/1, 357/2, 357/2-4. ZFPPIPP-H člen 137, 137/2.
stroški upravitelja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka
Pravilo o pobotu nasprotnih terjatev, obstoječih "ob začetku stečajnega postopka", je treba uporabiti skupaj s prvim odstavkom 244. člena ZFPPIPP, skladno s katerim pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo "z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka", tako da pravzaprav pomeni, da se pobotajo terjatve, nastale do dneva začetka stečajnega postopka.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - premoženje izbrisane družbe - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sklep o prodaji je bil objavljen na spletnih straneh AJPES 18. 5. 2023. Pritožnica se je torej z vsebino sklepa o prodaji lahko seznanila. Zato ni mogoče slediti njeni trditvi, da ji je bila kršena pravica do obveščenosti. Navedeno velja ne glede na njene trditve o neveljavnosti pooblastila Odvetniški družbi A., o. p., d. o. o. Ker pritožbe zoper sklep o prodaji ni vložila, je ta postal pravnomočen.
Pritožnica bi svoje trditve, da je bila izklicna cena nepremičnin, ki so se prodajale in prodale, prenizka, lahko uveljavljala s pritožbo zoper sklep o prodaji. Ker tega ni storila in ker je ta postal pravnomočen, njenih navedb v smeri prenizke izklicne in prodajne cene v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
vpis podatkov v sodni register - pravni interes za pritožbo - sprememba firme
Pritožnik nima prav, da mu pravnega interesa za pritožbo ni treba posebej utemeljevati. Prvi odstavek 36. člena ZSReg namreč pravice do pritožbe ne podeljuje vsakomur, kdor meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica, kot tudi ne katerakoli pravica. Posegi v pravice, ki temeljijo na pogodbenih zavezah, ki se ne vpisujejo v sodni register, niso predmet preizkusa v registrskem postopku. Registrsko sodišče presoja le, ali je z vpisom poseženo v tiste pravice in interese pritožnika, ki so vpisane v register (npr. pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež - 4. točka drugega odstavka 4.a člena ZSReg) in tiste, ki temeljijo na zakonu, in ki jih ta varuje (npr. pravica do znamke). Pravni interes za pritožbo je tako odvisen od vrste vpisa in položaja pritožnika (vsebine pravic in razmerij), v danem primeru le v razmerju do družbe, ne pa tudi v razmerju do (posrednega) družbenika subjekta vpisa.
URS člen 33, 35. ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3, 395/4. ZFPPIPP-H člen 137, 137/2. ZIZ člen 71, 71/2, 221.
pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - stanovanje kot del stečajne mase - pravica do doma - odlog izvršbe - časovna omejitev in omejitev števila odlogov - stanovanje kot skupno premoženje zakoncev - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - neprijava izločitvene pravice v stečaju - predkupna pravica na stanovanju
Z zadnjo novelo (ZFPPIPP-H) je bil, prav z namenom varstva dolžnikove pravice do doma, spremenjen četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP, ki je določal, da izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP namesto izvršitelja opravi upravitelj, in sicer tako, da mora sedaj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP upravitelj v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Takšni spremembi je botrovala odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16-15, Up-793/16-25 z dne 11. 7. 2019, ki se je sicer nanašala na razveljavitev 71. člena ZIZ, kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom.
S spremembo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP je predlagatelj novele tako zagotovil, da se tudi v primeru, ko se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, ki je dolžnikov dom, ob njeni izpraznitvi ob upoštevanju vseh okoliščin primera doseže pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 104, 104/2, 233, 233/7, 233/8, 378, 378/1, 378/5, 383, 383/1, 402, 402/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
sklep o naložitvi plačila predujma - ugovor stečajnega upravitelja - pristojnosti in naloge upravitelja - izvajanje dodatnih nalog - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - zakonska dolžnost - nagrada upravitelja - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma
Kot je že navedlo sodišče prve stopnje samo, je upravitelj zadolžen za nadzor dolžnikove vestnosti in poštenosti v času poteka poskusne dobe in je za opravljeno delo upravičen do nagrade. Izvajanje dodatnih nalog upravitelja v postopku odpusta obveznosti je torej njegova zakonsko določena obveznost, plačilo teh nalog pa ni vključeno v nobeno od treh postavk po četrtem odstavku 103. člena ZFPPIPP. Ob upoštevanju posebnosti postopka osebnega stečaja daje zato smiselna uporaba pravil o predujmu podlago za sklep, da mora znesek plačil po osmem odstavku v zvezi s sedmim odstavkom 233. člena ZFPPIPP vključevati tudi nadomestilo upravitelju za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti. To pa pomeni, da se nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti upravitelja v postopku odpusta obveznosti izplača pred vračilom založenega predujma v dobro proračuna sodišča.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - prodaja solastnega dela nepremičnine - izročitev in izpraznitev nepremičnine - namen uporabe nepremičnine
ZFPPIPP v drugem odstavku 395. člena govori o izselitvi iz stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, medtem ko že iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da (celotna) nepremičnina nima (zgolj) takega namena uporabe.
Prevzem del po podjemni pogodbi lahko naročnik opravi tudi s konkludentnim ravnanjem, ne da bi pred tem prišlo do formalne izročitve in prevzema; enako velja za prevzem del po gradbeni pogodbi.
Časovna opredelitev trenutka (ugotovitev datuma) prevzema del ni bistvena, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bila izvršena dela obremenjena s skrito napako, značilnost skritih napak pa je, da jih pri običajnem pregledu, ki ga naročnik opravi ob prevzemu del, ni mogoče odkriti.
Zamakanje strehe v obsegu, da ob dežju voda priteka v več prostorov šole, onemogoča, da bi šola normalno opravljala svojo funkcijo prostora za bivanje otrok in zaposlenih na šoli, izvajanje pouka in drugih dejavnosti, zato gre nedvomno za napako v solidnosti gradnje.
ZPP člen 185, 185/1, 185/5, 186, 339, 339/2, 339/2-8.
sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - vročanje - pravica do izjave - pravica do informacije - kršitev kontradiktornosti postopka - čas za pripravo za obravnavanje o spremenjeni tožbi
Ne glede na to, da sodišče prve stopnje navede, da gre pri drugi spremembi tožbe za povsem enako dejansko in pravno podlago kot pri prvi spremembi in pri sami tožbi (privilegirana tožba po 186. členu ZPP), je s tem, ko o spremembi tožbe ni obvestilo tožene stranke, kršilo določilo petega odstavka 185. člena ZPP, ki je prerasla v absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Strankina pravica do izjave v postopku se ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja nasprotne stranke, glede katerih se ima pravico izjaviti. V tem primeru tožena stranka ni imela možnosti, da se izjavi o navedbah tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 6. 10. 2023, na katerih je tožnica utemeljila spremembo tožbe.
Če je A. A. tožniku rekel, da bo plačal tisti trenutek, ko bo prejel plačilo v stečajnem postopku, to še ne pomeni, da je bil sklenjen tak dogovor, ki bi, drugače kot je določeno v pogodbi, plačilo vezal na poplačilo toženke. Taka zagotovila A. A. tožniku pa lahko pomenijo le pojasnila in zagotovila toženke, da račun bo plačan, da pa še ni bil v celoti plačan, ker tudi toženka tega plačila od naročnika ni prejela. Da pa bi bil sklenjen dogovor, kot ga zatrjuje toženka, pa bi bilo potrebno, da bi se tudi tožnik s takimi pogoji plačila strinjal.