pooblastilo za zastopanje - preklic pooblastila - odpoved pooblastila za zastopanje - vabilo na narok - pravilnost vabljenja - neposredno vročanje stranki - pravica do izjave
Resda določba četrtega odstavka 99. člena ZPP določa, da je po odpovedi pooblastila pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala zanj v tem času. Vendar pa v tem primeru gre za primere, ko odvetnik odpove pooblastilo stranki in ne za primere, ko stranka prekliče pooblastilo odvetniku. Ne glede na navedeno sta sodna praksa in tudi teorija zavzeli stališče, da je sodišče po tem, ko pooblaščenec odpove pooblastilo, dolžno sodna pisanja pošiljati neposredno stranki. To mora storiti takoj po tem, ko je obveščeno o odpovedi pooblastila, četudi gre za čas pred potekom enega meseca od odpovedi.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 226, 226/1, 399, 399/3. ZTLR člen 21. ZZZDR člen 51, 51/2. DZ člen 67.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - skupno premoženje - nepremičnina - razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem - darilo - zloraba pravice do odpusta obveznosti - darilna pogodba
Zaradi razpolaganja z nepremičnino, ki je predstavljala skupno premoženje dolžnice in njenega moža, stečajne dolžnice ni mogoče šteti za vestnega in poštenega stečajnega dolžnika.
ugotovitvena tožba - ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - začetek stečajnega postopka - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku - preizkus prijavljenih terjatev - tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklep o preizkusu terjatev - sprememba tožbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - predhodno vprašanje - materialni prekluzivni rok
S sklepom o preizkusu terjatev v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev je bila tožnica napotena na pravdo, da v zakonsko določenem roku meseca dni po objavi sklepa o preizkusu terjatev vloži tožbo z zahtevkom za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve ter ločitvene pravice. Tožeča stranka bi lahko v tej pravdi tožbo spremenila tako, da bi, poleg obstoječega zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe, uveljavljala še tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve in/oziroma zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice, česar pa ni storila.
Pri ugotavljanju, ali ima tožeča stranka pravno korist od vložene ugotovitvene tožbe, mora sodišče upoštevati dejansko in pravno stanje v času zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje.
Kršitev po 4. točki drugega odstavka 339. člena je absolutne narave, kar pomeni, da jo je treba upoštevati ne glede na njen vpliv na rezultat sojenja. Velja, kot je zapisana in je z razlago ni mogoče razveljaviti, navkljub interesu pospešitve in ekonomičnosti postopka. Sodišče prve stopnje je navkljub ugovoru tožnice zmotno presodilo, da je krajevno pristojno za odločitev o sporu, čeprav je šlo za spor iz najemnega razmerja in je podana izključna krajevna pristojnost sodišča po legi nepremičnine.
OZ člen 247. ZVKSES člen 8, 8/6, 8/7, 13, 13/3, 15, 15/2.
prodaja stanovanja - zamuda z izročitvijo stanovanja - pogodbena kazen - pogodbena kazen zaradi zamude - splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe - dogovor o predčasnem plačilu kupnine - prevzem nepremičnine - zadržanje dela kupnine - stvarne napake - normalna raba stanovanja - zamakanje
Pri pojmu normalne, običajne uporabe stanovanja gre za pravni pojem. Subsumpcija dejanskih ugotovitev pod ta pravni pojem pomeni pravno sklepanje. Ocena, ali gre za napako, ki ovira normalno uporabo stanovanja, je stvar pravne presoje sodišča.
Pritožbenega očitka o zamudi s plačilom ni mogoče sprejeti. Dokler stanovanje ni imelo vseh pogodbeno dogovorjenih lastnosti, potrebnih za normalno rabo, ga tožeča stranka ni bila dolžna prevzeti in zato tudi s plačilom kupnine ni mogla biti v zamudi.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - obročno plačilo - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Glede na to, da dolžnik ni podal konkretnih navedb o ostalih okoliščinah premoženjskega in finančnega stanja, pri čemer več kot eno leto in pol po zaprtju računa še vedno obstaja in očitno v nekem obsegu posluje, sodišče prve stopnje pravilno ni dovolilo obročnega plačila sodne takse 44,00 EUR. Dolžnik ni dokazal, da bi s takojšnjim plačilom 44,00 EUR ogrozil svojo dejavnost.
vročitev sklepa o izvršbi - vročitev pravni osebi - javna listina - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - prevzem pisanja na pošti
Pravna oseba, kot je dolžnik, mora izkazati skrbnost in se organizirati na način, da zagotovi tekoče delo in sprejem sodnih pošiljk.
Zakoniti zastopnik dolžnika je imel od odhoda iz Slovenije 30. 1. 2020 do puščenega obvestila 10. 3. 2022 več kot 2 leti časa, da bi poskrbel za prejemanje pošte. To bi lahko zagotovil iz Rusije s pomočjo sodobnih tehničnih sredstev, tudi pooblastilo.
Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno očitalo krivdo, nevestno ravnanje, ko ni poskrbel, da bi seznanil s pisanjem, čeprav bi to lahko storil.
sklep skupščine - sklep o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe - izpodbijanje sklepa skupščine - delitev dobička delničarjem - manjšinski delničar
Zgolj dejstvo, da se tožnik kot manjšinski delničar ne strinja z dolgoročno naravnano strategijo vodenja in s tem povezanimi investicijami tožene stranke oziroma se zavzema za drugačno dividendno politiko, ne predstavlja utemeljenega razloga za razveljavitev izpodbijanega sklepa o nominalnem povečanju osnovnega kapitala po tretjem odstavku 395. člena ZGD‑1.
ZFPPIPP člen 221b, 221f. OZ člen 335, 335/3, 349, 364.
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba instituta - zastarana terjatev
Ni pomembno le, da dolžnik predloži vse priloge oziroma listine, ki so navedene v zakonu. Če upnik uveljavlja zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, sodišče preveri tudi to, kar sicer preverja v vsakem civilnem postopku. To je še posebej pomembno, ker se v tem postopku ne oblikuje upniški odbor, ne postavi se upravitelja, ki tudi ne preizkuša terjatev, saj se te ne prijavljajo, temveč jih navede dolžnik sam v posodobljenem seznamu terjatev, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava.
Ko sodišče v insolvenčnem postopku, ki je posebna oblika nepravdnega postopka, presoja morebitno zlorabo postopka, je pomembno, ali želi dolžnik izglasovanje poenostavljene prisilne poravnave zagotoviti z upoštevanjem glasovalnih pravic, ki pripadajo upniku zastarane terjatve, s čimer se poseže v (ustavne) pravice drugih upnikov, udeležencev tega postopka.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti
Dolžnica sicer navaja, da ji je bilo šele po razgovoru na FURS-u jasno, kaj to pomeni, in bi želela (oziroma njeni starši) dolg poravnati, vendar višje sodišče teh navedb ne more upoštevati tako, kot to želi dolžnica, torej, da se stečajni postopek „prekliče“.
ZSReg člen 41. ZGD-1 člen 591, 591/3, 598, 616, 618, 618/2, 639. ZPP člen 76, 339, 339/2-8, 339/2-14.
ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - pravni interes za vložitev tožbe - zavod - prenehanje zavoda - izbris subjekta iz sodnega registra - spojitev pravnih oseb - pravne posledice - konvalidacija
V obravnavani zadevi je v posledici spojitve dveh javnih zavodov (prvotožeče in drugotožene stranke) prišlo do ustanovitve novega javnega zavoda (prvotožene stranke), pri čemer je materialnopravno pravilno stališče, da sta zavoda, ki sta se spojila, s konstitutivnim vpisom spojitve v sodni register dokončno prenehala obstajati, kakor tudi, da ne moreta ponovno oživeti, saj niti morebitne pomanjkljivosti ali nepravilnosti spojitve na pravno posledico njunega dokončnega prenehanja in izbrisa iz sodnega registra nimajo vpliva (konvalidacija spojitve po vpisu v sodni register po 598. členu ZGD-1).
Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je konkretno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.
ZGD-1 člen 512, 512/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodno varstvo - zavrnitev zahteve - objektivna in subjektivna predpostavka - odklonilni razlog - razlogi za odklonitev - standard verjetnosti - konkurenčna dejavnost - kolizija interesov družbe in družbenika - kršitev dolžnosti zvestobe in lojalnosti - prepoved povzročanja škode - gospodarska družba
Za družbi tuj namen gre takrat, ko informacija v ničemer ne more služiti legitimnim interesom družbenika kot člana družbe.
Ker sta družbenika sprta (predlagatelj pa je sprt tudi s preostalimi vpletenimi družinskimi člani), ni verjetno, da bo predlagatelj dal interesom nasprotne udeleženke prednost pred interesi lastne družbe. Ne le verjetno, ampak dokazano je, da je predlagatelj tako ravnal v preteklosti, odnosi med družbenikoma pa se od takrat niso spremenili, kar tudi po stališču višjega sodišča kaže na verjetnost, da bodo zahtevane informacije uporabljene v korist konkurenčne družbe.
Ker v tej zadevi ni bilo izpodbito, da obstajajo tudi zakonski razlogi za zavrnitev zahteve predlagatelja za dostop do določenih informacij, je obseg informacij, do katerih je predlagatelj upravičen, odvisen tudi od razlogov, s katerimi je nasprotna udeleženka utemeljila svoje odklanjanje informacij.
OZ člen 111, 111/3, 435, 435/1, 458, 458/1, 461, 461/1, 468, 468/1, 468/1-1, 468/2, 475, 475/1, 477, 477/1. ZPP člen 8.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - pravočasno obvestilo o napaki - dokazno breme - obvestilo o stvarni napaki - prirejenost dokaznih sredstev - dokazna ocena izpovedbe prič - prepričljiva dokazna ocena - izpolnitveni zahtevek - stvar z napako - izročitev druge stvari brez napake
Zakon ne predpisuje nobene posebne (na primer pisne) oblike za obvestilo o napaki. Bo pa kupec seveda težje dokazal, da je ta predpostavka odgovornosti izpolnjena, če bo prodajalec zanikal, da je bil o napaki obveščen. V pravdnem postopku velja načelo prirejenosti dokaznih sredstev. Vendar dokaz z zaslišanjem strank in prič sodišče ocenjuje kot vse druge dokaze, torej posebej in v povezavi z drugimi, glede na trditve, dokazno ponudbo ter uspeh celotnega postopka (8. člen ZPP).
Če kupec uresniči zahtevek za izročitev druge stvari brez napake, mora prodajalcu vrniti prvo stvar, stvar z napako, ki mu jo je prodajalec najprej izročil. Obveznost prodajalca izročiti drugo stvar brez napake (vsebina kupčevega zahtevka na podlagi prodajalčeve odgovornosti za napako) in obveznost kupca vrniti prodajalcu prvo stvar sta vzajemni (prvi odstavek 477. člena v zvezi s tretjim odstavkom 111. člena OZ). Položaja, ki nastane, če kupec ni sposoben vrniti prve stvari, OZ v zvezi s kupčevim zahtevkom za izročitev druge stvari ne ureja. Ta položaj je enak (istovrsten) položaju, ki je urejen v 475. členu OZ v zvezi s kupčevo pravico odstopiti od pogodbe. Ob smiselni uporabi prvega odstavka 475. člena OZ zato kupec izgubi pravico zahtevati izročitev druge stvari brez napake, če prve stvari ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel.
stečajni postopek - stranke glavnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika - prijava terjatve
Pritožbeno stališče, da ima procesno legitimacijo vsak, ki v glavnem postopku zaradi insolventnosti zatrjuje terjatev do dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, je zmotno. Tistim upnikom, ki nimajo položaja stranke stečajnega postopka, ZFPPIPP ne daje pravice, da zatrjevane terjatve do stečajnega dolžnika uveljavljajo v stečajnem postopku.
ZFPPIPP člen 72, 121, 121/1, 298a, 300, 300/4, 363, 363/1. ZPP člen 3.
razdelitev posebne razdelitvene mase - ugovor - seznam preizkušenih terjatev - posodobljen seznam terjatev - razpolaganje z zahtevkom - utesnitev zahtevka - nedovoljena razpolaganja strank - jasnost besedila - pravni interes - dopustnost pritožbe - vknjižba v zemljiško knjigo - hipoteka - regresna terjatev - prerekanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - tožba na ugotovitev terjatve - opustitev vložitve tožbe - prenehanje terjatve
V okviru sklepa o razdelitvi je dopusten tudi ugovor zoper posodobljeni seznam preizkušenih terjatev. Obravnavani stečajni postopek je obsežen, z več delitvami, zato je še toliko bolj logično, da se v postopku pravočasno in nemudoma poskrbi tudi za pravilnost vsakega posameznega posodobljenega seznama preizkušenih terjatev, ki vsebuje aktualno stanje terjatev v času posamezne razdelitve oziroma v času predložitve načrta razdelitve. To namreč vpliva tako na poplačilo v tej delitvi, pred katero je bil pripravljen posodobljeni seznam preizkušenih terjatev, kot tudi na nadaljnje delitve. Čeprav tako pritožnik ne ugovarja zoper samo razdelitev, pa mu ni mogoče odreči pravnega interesa za ugovor proti posodobljenemu seznamu preizkušeni terjatev.
Pritožnik je podal obvestilo, da je postal novi upnik terjatev pod zap. št. 23 in 24 in da utesnjuje prijavo terjatev pod zap. št. 23. Zakaj se je to odločil storiti in zakaj je umaknil prijavo pod zap. št. 42, se sodišča in upravitelja niti ne tiče in prav nobene podlage nista imela, da bi morda pritožnika pozivala na pojasnilo, ali se je pravilno odločil glede umikov, ali da njegove izjave ne bi upoštevala tako, kot je bila podana. Pravilno je namreč stališče, da stranka postopka samostojno razpolaga z zahtevki. Sodišče bi smelo intervenirati le v primeru, da bi ocenilo, da gre za nedovoljena razpolaganja v smislu tretjega odstavka 3. člena ZPP (ki se na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporablja tudi za postopke zaradi insolventnosti), za kar pa v obravnavani zadevi ni šlo in tega pritožnik niti ne uveljavlja.
298.a člen ZFPPIPP je namenjen le varovanju pravic tistih upnikov, katerih hipoteka je vknjižena v zemljiško knjigo, kar pa pritožnikova ni bila. Še več, terjatev pritožnika, ki naj bi nastala kot regresna terjatev poroka, ki je plačal dolžnikov dolg, je, tudi če je obstajala, prenehala, ker pritožnik ni vložil tožbe na ugotovitev terjatve, na katero je bil napoten.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - pisni izvid in mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pravica do izjave
Pripombe tožeče stranke na izdelano izvedensko mnenje niso predmet obravnave pri odločanju o pritožbi zoper izpodbijani sklep o odmeri nagrade in stroškov za izvedenca, ampak jih bo sodišče prve stopnje razčistilo v okviru nadaljnjega dokaznega postopka.
ZGD-1 člen 273, 273/1, 273/1-5, 390, 390/1, 390/1-1. ZZavar-1 člen 54, 54/3, 66, 67, 67/1, 67/2, 67/4. ZSReg člen 13, 13/1, 19, 31, 31/3, 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1, 34/1-4, 35, 35/4, 37, 37/2, 37/3, 38, 38/2. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 343/2, 343a. ZSDU člen 79, 79/6.
delniška družba - imenovanje člana nadzornega sveta - predstavnik delavcev - svet delavcev - sklep sveta delavcev - ničnost sklepa - nadomestni sklep - ugovorni postopek - prekinitev postopka - prepozna pritožba
Pri smiselni uporabi 343.a člena ZPP ter sklicevanju na pritožbeni razlog iz 1. točke prvega odstavka 338. člena ZPP, ki vsebuje tudi očitek o 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, registrsko sodišče lahko odpravi storjeno absolutno bistveno postopkovno kršitev in z drugim sklepom izdela obrazložitev prvega sklepa. Namen zakonodajalca je bil namreč, da se s 343.a členom ZPP da pravna podlaga sodišču prve stopnje, da samo odpravi storjeno napako in s tem zniža število razveljavljenih odločb, kar prispeva tudi k hitrosti postopka, ki je v registrskem postopku še posebej poudarjeno (prvi odstavek 13. člena ZSReg).
Tudi, če je v zakonsko materijo povzdignjena vsebina Statuta v skladu s peto alinejo prvega odstavka 273. člena ZGD-1 in bi lahko bile posledično nične volitve predlagatelja kot člana nadzornega sveta po prvi alineji prvega odstavka 390. člena ZGD-1, pa bi vsebinska presoja primernosti in usposobljenosti predlagatelja presegala dolžnost registrskega sodišča v zvezi z ugotavljanjem morebitne ničnosti sklepa Sveta delavcev, ki je potrdil Oceno volilno nominacijske komisije Sveta delavcev subjekta vpisa o primernosti in usposobljenosti predlagatelja.
Med strankam niso bila sporna dejstva zato, ker sta se predlagatelj in subjekt vpisa razhajala o vprašanju izpolnjevanja pogojev predlagatelja za člana nadzornega sveta. Vsi podatki o izpolnjevanju teh pogojev, ki tvorijo dejansko podlago za materialno pravno presojo po 67. členu ZZavar-1 namreč niso bili sporni. Zato tudi ni bilo nobenega razloga za prekinitev postopka, saj mora registrsko sodišče o predhodnem materialno pravnem vprašanju vselej odločiti.
ZFPPIPP člen 221a, 221a/1, 236, 236/2, 238, 238/2. ZGD-1 člen 55, 55/2, 55/6.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opravičenje zahteve - mikro družba - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - zavrženje predloga
Dolžnik zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni opravičil, saj postopka poenostavljene prisilne poravnave, s katerim je to zahtevo utemeljeval, nad njim ni dopustno voditi. Ker je bil njegov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavržen, pa se tudi šteje, kot da ni bil vložen.
ZGD-1 člen 609, 609/6, 614, 614/1. ZIZ člen 19, 19/1. ZPP člen 142, 142/3, 142/4.
izključitev manjšinskih delničarjev - primerna denarna odpravnina - sodni preizkus primernosti denarne odpravnine - stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - predujem za stroške poravnalnega odbora - predhodno kritje stroškov - specialna pravila odmere stroškov - pritožba zoper sklep o plačilu predujma - fikcija osebne vročitve - prepozna pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - popravni sklep - pravno sredstvo zoper popravni sklep - pravni pouk o pritožbi - začetek teka pritožbenega roka
Po presoji pritožbenega sodišča sodijo v kategorijo stroškov poravnalnega odbora iz prvega odstavka 614. člena ZGD-1 stroški, ki so nastali s postavitvijo pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij. V obravnavani zadevi se je le z izvedbo tega dokaza lahko delničarjem zagotovilo učinkovito sodno varstvo pravice do preizkusa primerne denarne odpravnine. Ker je sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, mora biti zoper takšen sklep o založitvi (dodatnega) predujma za plačilo stroškov dovoljena pritožba.
Sprememba pravnega pouka sklepa, ki je sprva določal, da zoper sklep ni pritožbe, po spremembi pa določa, da je pritožba dovoljena, ne predstavlja odprave očitne pisne pomote, temveč gre za napako pri oblikovanju volje sodišča prve stopnje, ki ne dopušča odprave napake z izdajo popravnega sklepa.
ZPP člen 80, 277, 318, 318/1, 318/1-1. OZ člen 111, 440.
zamudna sodba - afirmativna litiskontestacija - prodaja tuje stvari
Breme odgovornosti za prepozno vložen odgovor na tožbo ni moč prelagati na sodišče prve stopnje, ki je toženo stranko ob vročitvi ji tožbe izrecno opozorilo na rok, v katerem mora biti vložen odgovor in jo hkrati opozorilo na vse posledice v primeru nevložitve odgovora.