postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - status upnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - poročanje o premoženjskem stanju - obseg stečajne mase - razpolaganje s premoženjem družbe - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
V stečajno maso v postopku osebnega stečaja lahko spada tudi poslovni delež dolžnika. Višja vrednost poslovnega deleža v družbi ima za posledico večjo stečajno maso in večje poplačilo upnikov imetnika takega deleža. Ugotovljena odsvojitev nepremičnin pred plačilom kupnine in brez ustreznih zavarovanj pomeni negospodarno in nerazumno razpolaganje s premoženjem družbe, ki ga je imela dolžnica v izključni lasti in upravljanju, kar je brez dvoma v nasprotju s standardom vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Dolžnica je zahtevane podatke o stanju na transakcijskem računu, odprtem v tujini, predložila šele na podlagi intervencije sodišča in kar sedem mesecev po prvem pozivu upraviteljice. Z opisanim ravnanjem je dolžnica nedvomno ovirala delo in nadzor upraviteljice nad njenim premoženjem in s tem kršila obveznosti 383.b in 384. člena ZFPPIPP, ki jih je v postopku osebnega stečaja dolžna spoštovati.
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - objektivne meje pravnomočnosti
Zgolj zaradi okoliščine zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ki je bil podan v času, ko je obstajala ovira za odpust, dolžnik v primeru, da je kasneje ovira odpadla, ne more priti v slabši položaj, kot bi bil v primeru, da bi bil prvi predlog za odpust obveznosti podan v času, ko ne bi bilo več razloga za oviro odpusta obveznosti. Zato objektivne meje pravnomočnosti odločitve iz sklepa St 000/2014 ne morejo preprečiti odločanja o novem predlogu, ki temelji na morebitni drugačni dejanski podlagi.
ZPP člen 360, 360/1. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (2012) člen 49, 49/4, 59. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (2013) člen 1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pavšalne pritožbene navedbe - plačilo odvoza komunalnih odpadkov
Pritožnica ne navaja razlogov, zakaj bi zgornje vprašanje za odločitev v zadevi vendarle bilo pomembno. Zgolj pavšalno namreč trdi, da Pravilnik ni jasen, nerazumljiv pa da je tudi sistem tarifiranja in obračunavanja, določen v Pravilniku. Sodišče prve stopnje pa se do vprašanj, ki za odločitev v zadevi niso pravno pomembna, ni dolžno opredeljevati in so ti pritožbeni očitki neutemeljeni.
pravica do izjave - dokaz z vpogledom v listino - razlaga določil pogodbe
Do posameznih trditev strank se sodišče prve stopnje ni opredelilo, ni podalo svoje razlage pogodbe in njenih sestavnih delov, s čimer je zagrešilo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršilo pravico do izjave. Vendar je to opustitev v konkretnem primeru pritožbeno sodišče lahko samo odpravilo. Izpodbijana odločitev je temeljila samo na listinah, na katere sta se sklicevali stranki.
Glede razlage pogodb sta se stranki izjavili v njunih pripravljalnih vlogah pred sodiščem prve stopnje (3. točka obrazložitve sodbe), kar pritožbeno ni sporno. V teh okoliščinah je sodišče druge stopnje lahko odpravilo bistveno kršitev določb postopka tako, da je presodilo listine, glede katerih so imele stranke možnost obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14, 483, 483-6. ZOdv člen 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 16, 16/3.
gospodarski spor - odločanje o stroških pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o stroških postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka - sprememba odvetniške tarife - čas opravljene storitve - nastanek terjatve
Pri odmeri stroškov postopka je treba uporabiti Odvetniško tarifo, kot je veljala v času odločanja sodišča oziroma ob koncu postopka, in ne v času oprave posameznih procesnih dejanj.
Bistveno za odločitev o pritožbi je, da je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo upoštevaje ustaljeno sodno prakso (Višje sodišče v Ljubljani (VSL) Cst 2/2023, VSL Cst 57/2025, VSL Cst 297/2023), ki za takšne primere, kot je dolžnikov, določa, da v primeru dolžnikove neodzivnosti na vročen upnikov predlog za začetek postopka z vložitvijo ugovora, nastopi v primeru postopka stečaja neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik insolventen in da upnikova terjatev obstaja. Dolžnik domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, s pritožbo ne more izpodbijati, zato višje sodišče ne more upoštevati njegovih pritožbenih navedb in dokazov, s katerimi izpodbija to domnevo.
podnajem - akcesornost pogodbe - podzakup - prenehanje pogodbe o podzakupu - raba stvari - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja - prenehanje podnajema - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - vračilo varščine - novo dejstvo v pritožbenem postopku
Ena bistvenih lastnosti podzakupnega (podnajemnega) razmerja je njegova akcesornost do osnovnega zakupnega razmerja. To je nujno, ker mora biti zakupodajalec (najemodajalec) nosilec upravičenja razpolagati z možnostjo rabe stvari.
odpust obveznosti - ovira za odpust - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - pogojna obsodba
Ko posamezen zakon pridobitev ali izgubo pravice ali statusa veže na stanje vpisa v kazenski evidenci, je sodišče pri ugotavljanju te predpostavke vezano na stanje vpisa, kot ga izkazuje pristojni organ za vodenje te evidence. Tehtanje posega v pravice posameznika je v tem primeru opravil že zakonodajalec in drugih okoliščin konkretnega primera ni mogoče upoštevati.
Iz navedenih določil devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP izhaja, da zakon vzpostavlja domnevo odgovornosti poslovodstva, ki je to funkcijo opravljalo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Na posameznem članu poslovodstva pa je, da se te odgovornosti razbremeni, in sicer tako, da izkaže, da na nastanek teh okoliščin, torej na nezadostno stečajno maso, ni mogel vplivati. Za kaj takega pa ne zadostuje zgolj ugovorna navedba, da stečajni dolžnik v času odhoda pritožnice ni bil insolventen. To trditev mora namreč tudi utemeljiti, prav tako pa jo mora tudi dokazati.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - azbest
Zahtevek Zavoda po prvem odstavku 87. člena ZZVZZ v razmerju med Zavodom in delodajalci predstavlja posebno določbo (lex specialis) glede na splošna pravila odškodninske odgovornosti. Zakonska podlaga za odgovornost delodajalca nasproti Zavodu je krivdna, saj zahteva obstoj kršitve konkretnih predpisov ali ukrepov, ki jih je bil delodajalec dolžan izvajati za varnost in zdravje delavcev. Utemeljitev tožbenega zahtevka na objektivni odgovornosti delodajalca v razmerju do Zavoda je zato materialnopravno zmotna.
S stopnjo verjetnosti je upnica, ki je terjatev prerekala, izkazala, da je šlo za posel, ki je bil le navidezno sklenjen s tretjo osebo, kar pomeni, da je šlo za dejanje po 498. členu ZGD-1, ki se šteje za kapitalsko posojilo družbenika. Tega dejstva ne spremeni okoliščina, da je bila terjatev prenesena na pritožnico.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - lastnik objekta - aktivna legitimacija upnika - sum zlorabe postopka
Če je lastnik objekta in upnik ista oseba, je stvar njegove odločitve kateremu svojemu interesu bo dal prednost. V tem primeru je predlagatelj očitno dal prednost lastniškemu interesu, saj je vložil predlog za izbris.
Če razlogov za sum poskusa zlorabe ni, prevlada interes lastnika objekta nad interesom upnikov družbe.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 8, 337, 337/1.
začasna odredba - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - prosta dokazna ocena - nedovoljene pritožbene novote
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da delovni stroj ni last tožene stranke, slednjega ima zgolj v posesti, posest kot taka pa ne more v ničemer vplivati na morebitno kasnejšo upnikovo uveljavljanje denarne terjatve zoper njo.
Položaj hipotekarnega dolžnika in s tem stranke izvršilnega postopka torej ne izključuje tudi sočasnega pravnega varstva tretjega, vendar pa ima ta oseba takšen položaj le, če uveljavlja, da je imela že pred nastankom sporne prisilne hipoteke na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tretji tako lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (t.i. izločitveno tožbo) uspe, če verjetno izkaže, da je imel na predmetu zavarovanja v trenutku nastanka zavarovanja pravico, ki to zavarovanje preprečuje.
Tožeča stranka se v tožbi na nedopustnost izvršbe ne more uspešno sklicevati na lastninsko pravico v pričakovanju svojega prodajalca, D., saj je bilo z zaznambo sklepa o izvršbi poseženo v njegovo, in ne njeno pravico. Lahko pa ugovore, ki se nanašajo na vpisano zastavno pravico, uveljavlja kot hipotekarna dolžnica na podlagi prvega odstavka 56.a člen ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00089866
ZFPPIPP člen 227, 231. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 188, 188/2, 188/3, 191, 275, 404, 405.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - več predlogov za začetek stečajnega postopka - ista terjatev - plačilo terjatve - deljive obveznosti - delitev obveznosti in terjatev - solidarne obveznosti - odgovornost več oseb za isto škodo - obveznost z več dolžniki - solidarna odgovornost - solidarna obveznost dolžnikov - domneva enakih deležev - delitev na enake dele - izjema - izpolnitev s subrogacijo - subrogacija po zakonu - pravni interes za izpolnitev obveznosti - pravica izpolnitelja do povračila - neupravičena obogatitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - stroški postopka - odločitev o stroških - sklep o končanju stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno, ko je predlog prvega upnika za začetek stečaja nad dolžnikom zavrnilo, čeprav je z istim sklepom nad dolžnikom začelo stečajni postopek. Predloga prvega in drugega upnika v konkretnem primeru nista enaka le glede zahtevka, temveč je enaka tudi terjatev, na katero se opirata in na kateri temelji odločitev sodišča prve stopnje o začetku stečajnega postopka. Gre za isto odškodninsko terjatev zoper dolžnika, ki je bila pravnomočno prisojena prvemu upniku, ki jo je tudi uveljavljal v predlogu za začetek stečaja (v celotnem znesku), nato pa je nanjo (v polovičnem znesku) enak predlog oprl še drugi upnik, ki je to terjatev med predhodnim postopkom plačal prvemu upniku kot solidarni zavezanec v izvršbi. Dolžnikova zaveza s tem plačilom ni prenehala; obveznost, ki jo je imel prej do prvega upnika, ima sedaj (v polovični vrednosti) do drugega upnika.
V opisanih okoliščinah je sodišče prve stopnje sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pravilno oprlo na verjetno izkazano odškodninsko terjatev, ki je ob uvedbi postopka pripadala prvemu upniku, ob začetku postopka pa drugemu upniku. Ker je na tej podlagi izreklo pravno posledico, ki učinkuje za vse upnike in za katero se je ves čas zavzemal tudi prvi upnik (sprva na podlagi odškodninske terjatve, po njenem plačilu pa še na podlagi drugih terjatev zoper dolžnika, ki še niso bile plačane), ni imelo podlage za zavrnitev njegovega predloga v izreku sklepa.
Ker je verjetno izkazano, da sta deleža dolžnika in drugega upnika v škodi enaka, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik drugemu upniku dolguje polovico plačanega zneska odškodninske terjatve (188., 404. in 405. člen OZ). Na odločitev o dolžnikovi pritožbi ne more vplivati stališče drugega upnika, da z dolžnikom ni v razmerju solidarnih dolžnikov, saj to še ne pomeni, da ni upravičen do regresa zoper dolžnika. V to njegovo upravičenje določba 191. člena OZ ne posega že zato, ker se nanaša na kondikcijski zahtevek plačnika (drugega upnika) do prejemnika plačila (prvega upnika), in ne morda na plačnikov regresni zahtevek do dolžnika. Drugi upnik je plačilo prvemu upniku opravil v izvršilnem postopku, ki je zoper njega tekel na podlagi pravnomočne sodbe, in sicer po tem, ko je bil njegov ugovor zoper sklep o izvršbi pravnomočno zavrnjen, zato je imel za plačilo dolžnikovega dela dolga pravni interes. Če bi se drugi upnik (na podlagi izrednega pravnega sredstva) uspel razbremeniti solidarne obveznosti, bi zaradi plačila dolžnikovega dolga, ki ga je opravil v opisanem položaju, to plačilo lahko izterjal od dolžnika na drugi pravni podlagi (275. člen OZ).
ZGD-1 člen 281, 295, 395. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1, 34/1-3, 39, 39-2.
vpis sprememb v sodni register - prekinitev registrskega postopka - pravilen sklic skupščine delniške družbe
V tem kontekstu velja pripomniti, da ima pritožba sicer prav, da registrsko sodišče zgolj zaradi tega, ker je obveščeno o vloženi ničnostni tožbi, postopka ne prekine (primerjaj sklep VSL IV Cpg 41/2003. Če je odločitev o vpisu sprememb v sodni register odvisna od vprašanja, ali obstoji pravica ali pravno razmerje, ki predstavlja podlago za predlagani vpis, mora to vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ, rešiti samo, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena ZSReg). Če pa je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno, mora postopek prekiniti (drugi odstavek citiranega člena). To pa pomeni, da ne drži trditev pritožbe, da je registrsko sodišče dolžno brezpogojno izvesti vpis v register, in da se v primeru, ko je odločitev o vpisu odvisna od predhodnega vprašanja, ali obstoji določena pravica ali pravno razmerje, o tem ni upravičeno izreči. Vprašanje mora rešiti, če dejstva med udeleženci niso sporna. Kot je bilo v sodni praksi že večkrat pojasnjeno (primerjaj npr. odločbo VSL IV Cpg 813/2018 z dne 28. 11. 2018), pa ni vsak neveljaven sklep že razlog za prekinitev postopka. Če se neveljavnost utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, le-ti niso ovira za vpis v sodni register. Sklep v takšnem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočnosti sodne odločbe, vse do takrat je veljaven in učinkovit. Sodišče druge stopnje na slednje stališče opozarja (zgolj) zato, ker se v postopku zatrjuje tudi, da je ničen (tudi) na sporni skupščini sprejeti sklep, da skupščino vodi oseba, ki ne more biti njen predsednik, saj je takšen sklep v nasprotju s 26. točko Družbene pogodbe predlagatelja z dne 29. 10. 2021 (v nadaljevanju Družbena pogodba). Če je namreč skupščinski sklep v nasprotju z zakonom ali družbeno pogodbo, se v skladu s 395. členom ZGD-1 poraja vprašanje njegove izpodbojnosti in ne ničnosti.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/2-2(1), 400, 400/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti - desetletna doba po pravnomočnosti odločitve o odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Odpust obveznosti ni dovoljen, če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa še ni preteklo 10 let. Glede na izrecno zakonsko določbo dolžnica ne more doseči morebitnega ponovnega odpusta obveznosti, dokler ne preteče deset let od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo njenemu predlogu za odpust obveznosti ugodeno.
Prepoved odtujitve in obremenitve ni absolutna, kot zmotno meni pritožba: ugasne ali spremeni se lahko bodisi s soglasno voljo strank bodisi z enostranskim dejanjem tožnice (odstop od pogodbe), ali pa na podlagi zakona.
Obveznost (prve) tožnice lahko ugasne ali se spremeni le s soglasno voljo strank, kar je pomen načela dolžnosti izpolnitve obveznosti.
trditveno in dokazno breme - zahteva družbenika za informacije - vpogled v poslovno dokumentacijo - družba mati - hčerinska družba - odvisna in obvladujoča družba
Med zadeve družbe (načeloma) sodi tudi poslovanje hčerinske družbe, ki je v 100 % lasti družbe matere, sploh ob izostanku nadaljnjih navedb zakaj bi zahtevane informacije ne bile objektivno pomembne za družbo mater.
Družbeniku praviloma niso poznane že zadeve njegove družbe in zato zahteva informacije, zaradi kapitalske odvisnosti družbe hčere mu je še toliko manj poznana dokumentacija odvisne družbe.
Trditveno in dokazno breme je razporejeno v skladu s spoznavnimi zmožnostmi obeh pravdnih strank, pri čemer je prva nasprotna udeleženka tista, ki pozna ali bi lahko spoznala dokumentacijo druge nasprotne udeleženke. Njeno breme je v skladu s spoznavnimi zmožnostmi nesorazmerno večje in le od nje je mogoče zahtevati konkretnejše ugovorne navedbe in dokaze.
Na dejansko nemožnost izpolnitve se družba ne more sklicevati, če si lahko zahtevano informacijo priskrbi.