SPZ člen 92, 92/1. ZPP člen 115, 115/2, 116, 116/1, 237, 237/1, 282, 282/2.
najemna pogodba - vindikacijska tožba - posest stvari - procesno dokazno breme - vabilo priči - opozorilo priči - izostanek z naroka - sodba na podlagi stanja spisa - preložitev naroka - vrnitev v prejšnje stanje - dejanska oblast - trditveno in dokazno breme
Elektronsko sporočilo je poslala priča in ne stranka, priča pa ne more predlagati vrnitve v prejšnje stanje, saj ima to možnost le stranka.
Sodišče prve stopnje je v novem sojenju skladno z navodili višjega sodišča razpisalo narok za izvedbo dokazov, na katerega je pravilno vabilo tako toženko kot z njene strani predlagani priči. Skladno s sklepom višjega sodišča je torej sodišče prve stopnje opravilo pravdno dejanje, na katero je opozorilo višje sodišče in s tem dalo toženki možnost za izvedbo tudi z njene strani predlaganih dokazov, ki pa je toženka ni izkoristila, saj na razpisani narok ni pristopila ne toženka ne nobena od njenih prič. Prvi pogoj, izostanek stranke s kasnejšega naroka (za katerega upravičenih okoliščin ni izkazala), je torej bil izpolnjen, prav tako drugi pogoj, da je sodišče že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi. Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, tožnica pa je svoje dokazne predloge umaknila in predlagala izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, sodišče z izdajo take sodbe ni kršilo določb ZPP.
najemno razmerje - prenehanje najemnega razmerja - povrnitev vlaganj - soglasje lastnika k posegu v nepremičnino
Tožeča stranka je s podpisom pogodbe pristala na (stroge) pogodbene pogoje (vključno z vnaprejšnjo odobritvijo izvirnega zneska vlaganj s strani lastnika), zato je življenjsko neprepričljivo, da se je zanašala na toženo stranko oziroma na to, da bo ona zanjo urejala soglasja oziroma odobritve lastnika poslovnega prostora.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074701
ZIZ člen 9, 9/6, 11, 11/1, 49, 49/3. OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 315, 321, 321/3, 339, 339/2, 339/2-14, 340. URS člen 25, 26.
vmesna sodba - temelj zahtevka - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana stopnja napačnosti - vzročna zveza - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - neobrazložena sodba - razlogi o odločilnih dejstvih - zakonska podlaga odškodninskega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je bilo ravnanje OŽ CE v obravnavanih treh postopkih zavarovanja z začasno odredbo nepravilno do te mere, da je postalo protipravno, pri čemer pa gre pritrditi pritožbenim očitkom, da takšnega zaključka v izpodbijani vmesni sodbi ni vsebinsko obrazložilo.
S tem so v izpodbijani vmesni sodbi izostali razlogi o odločilnih dejstvih, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, v posledici katere je sodišče prve stopnje tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje zadeve (340. člen ZPP).
ZGJS člen 5, 5/2, 8, 8/1, 59, 59/1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 17. ZVO-1 člen 149, 149/1. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Medvode (2012) člen 8. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 19, 19/4, 21, 21/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - izvajanje storitev - trditveno breme - okoljska dajatev - komunalna čistilna naprava
Pravno razmerje med pravdnima strankama je dvostransko in odplačno, zato je tožeča stranka upravičena do plačila za storitve obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode zgolj, če storitve za toženo stranko dejansko izvaja. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča na podlagi predpisov vzpostavljeno razmerje med pravdnima strankama, ni ugotavljalo pravno pomembnega dejstva, ali je tožeča stranka za toženo stranko dejansko izvajala storitev, ki jo je zaračunala z iztoževanimi računi, čeprav je bilo med strankama dejansko izvajanje storitev sporno.
V primeru, ko je med strankama dejansko izvajanje storitev javne službe sporno, ni dovolj povzemanje občinskega odloka glede vsebine storitve javne službe in pojasnjevanje izračuna višine terjatve, ampak je treba podati tudi konkretne trditve o dejansko opravljenih storitvah.
CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00075709
OZ člen 131, 131/1. ZCes-1 člen 15, 15/1, 16, 16/1. Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (2016) člen 3.
prometna nesreča - vzrok za prometno nesrečo - javna cesta - upravljalec ceste - odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - redno vzdrževanje cest - odškodninska odgovornost upravljalca javnih cest
Glavni razlog, da je vzrok v neprimernem načinu vzdrževanja oziroma sanacije spornega cestišča, je v tem, da je cestišče v konkretnem primeru predstavljalo ovinek in ne ravnega odseka ceste.
dokazni predlog za zaslišanje priče - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - upravičenost zavrnitve dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - negativno dejstvo - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - dokazno breme - protispisnost
Obstaja načelna dolžnost sodišča, da vse predlagane dokaze izvede. Dolžnost ni neomejena. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne, če so za to podani dopustni razlogi, kar pa mora tudi obrazložiti (ali pa morajo ti razlogi jasno izhajati iz ravnanja sodišča: če je na primer tožba nesklepčna, je jasno, da ni bilo treba izvajati dokazov). Sodišču med drugim ni treba izvajati dokazov, ki niso potrebni, ker je dejstvo že dokazano; relevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno; ali primerni za ugotovitev določenega dejstva. Dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza se torej lahko zavrne, če je neko dejstvo že dokazano. V ravno obratni situaciji je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem priče glede dejstva, za katero je ugotovilo, da ni dokazano. To pa ni dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga. S tem je napravilo prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno.
Dejstvo neplačila terjatve je negativno dejstvo. Dokazno breme za dokazovanje negativnega dejstva je na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva. Dokazno breme, da je toženka tožnici nakazala najemnino za julij 2022, bremeni toženko.
dolžnost obvestitve in izguba pravic - prekluzija - pogodbena garancija - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti
V skladu z uveljavljenim stališčem sodne prakse (ki je citirana tudi v izpodbijani sodbi) se določbe 663. člena OZ, vključno z določbo o prekluzivnem roku iz drugega odstavka tega člena, uporabljajo ne le za jamčevalne zahtevke, temveč tudi za zahtevke iz naslova (pogodbenih) garancij. Pri tem pa ne gre zgolj za sodno uveljavitev zahtevkov iz naslov garancije, ampak preneha pravica sama zaradi nastopa prekluzije, kar vključuje tudi prenehanje pravice do izvensodne uveljavitve meničnega zavarovanja iz naslova kvalitete opravljenih del. Kar se pa tiče roka veljavnosti menic (potek z dnem 1. 1. 2022) pa velja pojasniti, da je ena izmed pomembnejših razlik med jamčevanjem za napake in garancijo v tem, da lahko stranka zahteva odpravo napak ves čas garancijskega roka in notifikacija napak ni vezana na določen čas po odkritju napak. Z garancijo je namreč podaljšan jamčevalni rok, torej čas, v katerem stranka lahko uveljavlja zahtevek iz naslova garancije. Ne glede na daljši jamčevalni rok pa je način uveljavljanja pravice oz. jamčevalnega zahtevka določen v OZ.
ZPP člen 199, 199/1, 215, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-14, 347, 347/1. OZ člen 50, 50/1, 50/2, 87, 87/2.
stranska intervencija - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - dokazovanje odločilnih dejstev - dokazni standard prepričanja - znižanje dokaznega standarda - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - odločanje na seji pritožbenega senata - dokaz iz drugega postopka - sodna odločba kot dokaz - condictio ob turpem causam - vrnitveni zahtevek - nepoštenost stranke - simulacija - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - navidezna izpolnitev - slamnati mož - fiktivna odtujitev premoženja
Pri sodni odločbi gre lahko za listinski dokaz, pri katerem je sicer nujno upoštevati posebnosti njegovega nastanka in specifične vpetosti v pravni red, ki pa se niti po tem v načelu ne razlikuje od vsake druge dokazne listine. Trdno in kot neizpodbojna domneva pravnomočna rešitev predhodnega vprašanja v drugi pravdi ne gre preko izreka tam izdane sodbe; toda preostanek tiste sodbe (njena utemeljitev) ni brez slehernega pomena. Kar je tam jasno in nedvoumno ugotovljeno, je načeloma mogoče privzeti za resnično (kot dejansko domnevo), v drugem postopku pa je treba stranki dopustiti, da zatrjuje in dokazuje nasprotno. Gre torej za izpodbojno domnevo, ki v izhodišču zgolj prevaljuje trditveno in dokazno breme.
Možnost, da je bila tožnica le toženčev alter ego, krinka za njega samega, pomeni, da (ona, on) ne sme kondicirati. Posledica ugoditvi tožbenemu zahtevku bi bila, da bi tožnik sam sodeloval pri delitvi stečajne mase, nastale iz njegovega premoženja, ki pa v prvi vrsti ni več njegovo, saj je primarno namenjeno poplačilu njegovih upnikov.
Sicer pa je toženčev stečajni upravitelj v njegovem imenu trdil, da je bila tožnica samo "agent za nekoga tretjega", da je bila torej zgolj "slamnati mož". Za današnjo sodbo torej ni nujno zaključiti, da če bomo stopili izza te kulise, bomo naleteli ravno in neposredno na toženca. Dovolj je, da tožnica kot slamnati mož nima aktivne stvarne legitimacije, da bi utemeljeno zahtevala vrnitev denarja, ki ga je tožencu nakazovala in izročala le kot navidezna kupovalka njegovih nepremičnin (kot agentka za nekoga tretjega, naj bo to neposredno toženec ali kdorkoli drug z njim povezan).
neudeležba na naroku - predlog za preložitev naroka - pavšalna navedba - nedopustna pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je glede obračuna toplotne energije navedlo, da je tožeča stranka pojasnila, kaj je podlaga za navedeni obračun in kako je obračunala znesek toplotne energije, tožena stranka pa na pripravljalno vlogo z obrazložitvijo tožeče stranke ni odgovorila niti ni prišla na narok za glavno obravnavo. Ker tožena stranka niti v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni obrazložila, zakaj naj bi bila postavka za ogrevanje - fiksni in variabilni del - previsoka, temveč je to le pavšalno zatrjevala, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za plačilo stroškov ogrevanja utemeljeno ugodilo.
nov dokaz v pritožbi - nedovoljena pritožbena novota
Tožena stranka v pritožbi zgolj ponavlja navedbe, na katere je že bilo odgovorjeno, in prilaga dokaz, ki po izrecni določbi prvega odstavka 337. člena ZPP v pritožbenem postopku ni dovoljen.
pritožba zoper sklep - spor majhne vrednosti - rok za vložitev pritožbe
Sklep, da je umaknjena pritožba tožene stranke zoper sodbo v gospodarskem sporu majhne vrednosti, je potrebno obravnavati kot sklep, s katerim je končan spor, konkretno v zvezi z vložitvijo pritožbe, zato ga stranka lahko izpodbija. Po nasprotnem razlogovanju, da ne gre za tak sklep, stranka sploh ne bi imela pravice do pritožbe v skladu s prvim odstavkom 447. člena ZPP. Zato je osemdnevni pritožbeni rok določen za vse odločbe, izdane po postopku za spore majhne vrednosti.
vrnitev v prejšnje stanje - vročitev sodbe - opravičljiv razlog - odsotnost tožene stranke - zamudna sodba
Zgolj skromno pojasnilo, da je bila tožena stranka v času vročanja zamudne sodbe odsotna, ne zadosti trditvenemu bremenu, da samo dejstvo, da je bila odsotna, ni zadosten, utemeljen in opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075737
ZZVZZ člen 77. ZPP člen 182, 182/3.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - izvajanje pogodbenih obveznosti pri izvajalcu zdravstvenih storitev - končni zapis o nadzoru nad izvajanjem programa zdravstvenih storitev - splošni dogovor - odgovornost za obračunavanje zdravstvenih storitev - pogodbena kazen - istovetnost tožbenega zahtevka - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov
Enako kot to velja v primeru t.i. vključenih zahtevkov, tudi pri postavitvi povsem identičnega oziroma istega zahtevka v primarnem in podrednem tožbenem zahtevku ne gre za eventualno kumulacijo oziroma sploh ne gre za kumulacijo, pač pa za en sam zahtevek ne glede na to, kako ga poimenuje in postavi stranka.
Prav zaradi specifične narave nekakšnega trajajočega protokola pa storitve preventive prenosa ni mogoče razvrščati po merilu iz 2. alineje prvega odstavka 3. točke Posebnega poglavja, kot to trdi pritožba. Izolacija oziroma posebni režim za preprečevanje prenosa je že po sami naravi trajajoče stanje, zaradi česar ga tudi ob neprekinjenem izvajanju 24 ur na dan ni mogoče enačiti z izjemnim večkratnim in posebej skoncentriranega izvajanjem katere od ostalih v drugem odstavku 3. točke Posebnega poglavja naštetih (klasičnih) storitev zdravstvene nege najmanj na dve uri oziroma urno (druga alineja prvega odstavka 3. točke Posebnega poglavja).
pritožba - dopolnitev pritožbe - rok za dopolnitev pritožbe - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka - prepozna dopolnitev pritožbe - sklep o stroških - stroški pravdnega postopka - dolžnost povrnitve stroškov postopka - sklep o odmeri stroškov
Že vloženo pritožbo lahko pritožnik dopolni, a je dopolnitev pravočasna le, če je vložena pred iztekom pritožbenega roka. Pritožnik je zoper izpodbijani sklep v roku vložil pritožbo, ni pa v roku vložil dopolnitve pritožbe, ki jo je vložil več kot mesec dni po vloženi pritožbi. Dopolnitev pritožbe je torej vložena po poteku roka za vložitev pritožbe, zaradi česar je ni mogoče upoštevati, saj je pritožbeni rok strogo prekluziven zakonski rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074407
ZPP člen 7, 7/1, 212.
najemna pogodba za poslovne prostore - stroški obratovanja in vzdrževanja - razdelilnik stroškov - ugovor pobotanja v pravdi - trditveno in dokazno breme
V skladu z določilom 212. člena ZPP spadajo vsi ugovori, torej tudi ugovor pobotanja, v trditveno in dokazno sfero tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00075035
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 14, 14/1-1, 34, 34/3, 271, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1-1, 272/3-1, 278, 278/1, 278/2. OZ člen 56, 190, 190/3, 193, 1019, 1019/3. ZPP člen 212.
izpodbijanje v stečaju - insolventnost - objektivni pogoj izpodbojnosti - neenaka obravnava upnikov - asignacija - kritno razmerje - zmanjšanje stečajne mase - vnaprejšnje plačilo - običajen način izpolnitve - čista vrednost premoženja - kondikcijski zahtevek - procesno dokazno breme - informativni dokaz - domneva o popolnosti listine - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Objektivni pogoj izpodbojnosti je pri dejanju, ki ima značilnost neenake obravnave upnikov, torej izpolnjen le tedaj, če se kaže v posledici manjšega poplačila drugih upnikov stečajnega dolžnika. Izpodbojno je le dejanje, ki se negativno odraža na dolžnikovem premoženju.
Asignacija je izpodbojna, če je asignant asignatov upnik. V takem primeru je obveznost preko asignata poravnana asignatarju na račun drugih asignantovih upnikov.
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, lahko prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, seveda pod pogojem, da je skladno z določbo 212. člena ZPP navedla trditve, s katerimi skuša izpodbiti dejstva, ki jih je nasprotna stranka že dokazala.
ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. OZ člen 851, 851/1, 856, 856/1, 859, 865, 865/1. ZDavP-2 člen 70. ZFPPIPP člen 28. ZICZEU člen 12, 47, 47-2.
dolžnost poslovodje - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji - protipravnost - vzročna zveza - nastanek škode - špedicijska pogodba - naročilo za odpravo stvari čez mejo - carinska dejanja - posredni carinski zastopnik - vložitev carinske deklaracije - carinski deklarant - carinski zavezanec - carinska dajatev - plačilo carinskih dajatev po špediterju - povrnitev špediterskih stroškov - globa za prekršek
Carinsko deklaracijo izpolni špediter na podlagi listin, ki mu jih dostavi naročitelj. V zvezi z listinami sicer velja, da mora špediter naročitelja opozoriti na pomanjkljivosti, ki bi jih kot dober strokovnjak moral opaziti. To obveznost ima špediter v razmerju do svojega naročitelja. Preverjanje dokumentacije in skladnosti le-te z vsebino zabojnikov oziroma pridobitev (originalnih) izvoznih deklaracij pa sicer spada v pristojnost carinskih organov.
Dokazovanje, da je poslovodja ravnal v skladu s pravili stroke, predstavlja izpodbijanje predpostavke protipravnosti (izražene v obliki kršitve obveznosti poslovodenja), ki jo mora najprej dokazati družba kot oškodovanec. Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi v carinskih postopih (pogosteje) ravnala nepravilno, zato v zvezi s tem tudi tožencu, kot njenemu tedanjemu direktorju, nedopustnega ravnanja ni mogoče očitati.
V konkretnem primeru v sferi tožeče stranke tudi ni nastala prepovedana oziroma nedopustna posledica (škoda). Tožeča stranka kot škodo od tožene stranke vtožuje skupni znesek premalo obračunanih carinskih dajatev. Gre za razliko med plačanimi carinskimi dajatvami ter naknadno obračunanimi dajatvami iz naslova carine. Gre torej za obveznost plačila carinskih dajatev, ki bi jih bila tožeča stranka kot carinski zavezanec dolžna plačati v postopku carinjenja, ne pa za njeno škodo.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - skupščinski sklepi - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - imenovanje revizorja - navodila družbenikov v d. o. o. poslovodstvu - družbena pogodba - vodenje poslov družbe - finančno poslovanje - računovodske storitve - delitev bilančnega dobička - dolžnost poslovodje - razrešitev direktorja - imenovanje poslovodje v d.o.o.
Po prepričanju sodišča druge stopnje naloga vodenja finančnega poslovanja vsebuje tudi nalogo in pristojnost izbire ter določitve izvajanje računovodskih storitev v družbi, izbor družbe za izvajanje računovodskih storitev spada med posle operativnega vodenja družbe.
Četudi bi bilo v Družbeni pogodbi določeno, da lahko družbeniki sprejemajo poslovodne odločitve (kar v obravnavanem primeru ni bilo), pa družbeniki ne morejo dajati obveznih navodil glede tistih nalog, ki so po zakonu kogentno naložene poslovodji, zlasti glede odločanja in ravnanja v statusnih vprašanjih in na področju računovodstva ter finančnega poslovanja (tudi po predpisih o finančnem poslovanju podjetij).