postopek prisilne likvidacije - začetek stečajnega postopka - izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika
Če (likvidacijski) upravitelj predlaga, da se naj začne stečajni postopek, ker je ugotovil, da je družba insolventna, torej v skladu s prvim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, sodišče ustavi postopek prisilne likvidacije in začne stečajni postopek, ne da bi presojalo, ali je pravna oseba insolventna, saj tako določa drugi odstavek 423. člena ZFPPIPP. V okviru pritožbe bi lahko pritožnik izpodbijal navedbo upraviteljice o insolventnosti dolžnika, pri čemer bi moral utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (prvi in tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP). Temu bremenu pritožnik ni zadostil. V pritožbi niti ne zatrjuje, da pri dolžniku ni podana insolventnost, niti za to ne ponudi nobenega dokaza, ampak nasprotno sam zatrjuje, da dolžnik nima sredstev, iz katerih bi se upniki lahko poplačali.
OZ člen 359, 360, 361, 361/2. ZS člen 83a, 83a/6. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3/2.
zastaranje zahtevka - zastaranje regresnega zahtevka - zadržanje zastaranja - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zastaranje terjatve - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS
V sodni praksi je že splošno sprejeto stališče, da je bil tek zastaralnega roka zadržan med prvim (spomladanskim) valom epidemije COVID-19. Zmotno pa je stališče prvostopenjskega sodišča, da zastaranje ni bilo zadržano tudi med drugim (jesenskim) valom, saj so bile tedaj okoliščine v bistvenem enake. To pomeni, da je bilo zastaranje zadržano tudi med drugim valom epidemije.
odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec povzroči tretjim osebam - najemna pogodba - parkirišče - nedovoljene pritožbene novote - zavrnitev dokaznega predloga
Prepovedana ravnanja so vozniki toženke storili pri delu za toženko, in to z njenimi tovornjaki, za tako škodo pa v skladu s prvim odstavkom 147. člena OZ odgovarja toženka. Res bi smela tožnica kot oškodovanka zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od samih delavcev, saj so ti škodo povzročili namenoma, vendar pa je to le njena pravica, ne pa tudi dolžnost. Vtoževana škoda (vključno s pogodbeno kaznijo) je tako nastala med delovnim časom voznikov in v zvezi z njihovim delovnim razmerjem do toženke, zato je toženka dolžna tožnici to škodo povrniti.
V sklepu o nadaljevanju postopka mora biti naveden dan, ko se postopek nadaljuje. Ker prej izpodbijani sklep tega ni vseboval, je bila situacija primerljiva, kot da odločitve o nadaljevanju sploh ne bi bilo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo pritožbo tožene stranke kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prevzem postopka
V primeru sklepa skupščine o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in o prevzemu premoženja edine družbenice ter javne objave sklepov v postopku izbrisa družbe ni potrebna še pogodba o cesiji in notifikacija dolžnika - tožene stranke.
Za izdajo izpodbijanega sklepa je zadoščala obrazložena vloga oziroma izjava nove tožeče stranke o vstopu v pravdo in prevzemu postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00076017
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2, 118/4-5. OZ člen 70, 70/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. EZ-1 člen 530, 530/1. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 63, 63/5.
gospodarski spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - skupno odjemno mesto - upravnik - pooblastila upravnika - zastopanje etažnih lastnikov - zavrnitev dokaznih predlogov
Brez pogodbene omejitve je upravnik upravičen zastopati etažne lastnike pri nastopanju v pravnoposlovnih razmerjih do tretjih oseb pri vseh poslih upravljanja, tako rednega kot izrednega, in na tem področju oblikuje voljo za zastopane etažne lastnike. Upravnik je zavezan upoštevati sklepe etažnih lastnikov, če so sprejeti z ustrezno večino oziroma soglasjem. Če sklep o določenem vprašanju ni sprejet, upravnik v okviru s pogodbo in z zakonom določenih pravic in dolžnosti samostojno izvaja upravljanje in oblikuje ter izjavlja voljo za etažne lastnike.
Pritožnica ne trdi, da je upravnik s sklenitvijo pogodbe o dobavi toplote ravnal v nasprotju s kakšno pogodbeno omejitvijo njegovih pooblastil, niti ne trdi, da je ravnal v nasprotju s kakšnim od sprejetih sklepov etažnih lastnikov, s čimer bi prekoračil svoja zakonsko ali pogodbeno določena pooblastila. Glede na predstavljeno materialnopravno izhodišče pa tožena stranka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da solastniki skupnega odjemnega mesta niso na veljaven način sklenili pogodbe o dobavi toplote s tožečo stranko, ker tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza, da je več kot 50 % lastnikov glede na deleže na skupnih delih glasovalo za sklenitev pogodbe o dobavi toplote s tožečo stranko.
ugovor po izteku roka - zastavitelj - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vknjižba hipoteke
Od povprečnega kupca se pričakuje, da bo naredil vse, da bi lahko dosegel izbris bremen, tudi preveritev ali je pravnomočna podlaga vpisa bremen. Praviloma to stori pred sklenitvijo pravnega posla, saj se v nasprotnem poraja dvom v ekonomski smisel sklepanja takega posla, kajti kupec ve, da se bo njegova nepremičnina prodala za poplačilo terjatve upnika. Vedenje o hipoteki zajemalo tudi vedenje o nepravnomočnosti podlage za vpis hipoteke. Dolžnikov ugovor nepravnomočnosti sklepa o zavarovanju se ne nanaša samo terjatev. Nanaša se na akcesorij terjatve, na hipoteko.
Ker se sodišče prve stopnje z materialnopravnim stališčem tožnice ni v celoti strinjalo, je bila po 285. členu ZPP njegova dolžnost, da tožečo stranko pozove k predložitvi dodatnih dokazov za ugotavljanje po njegovem mnenju odločilnih dejstev. Bistveno je, da je bila obema strankama dana možnosti izjave glede vseh izvedenih dokazov.
prodaja premoženja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - izklicna cena - ločitveni upnik - sprememba upnika
V obdobju od cenitve nepremičnin, ki je bila opravljena v septembru 2020, je bilo opravljenih že pet javnih dražb (dve posamični in tri skupne), zadnja 20. 2. 2024. Ker so že te pokazale, da kupcev za nakup nepremičnine po izklicnih cenah ni, za izdelavo novega cenitvenega elaborata, za kar se zavzema pritožnica, ni potrebe.
Prvi sklep o prodaji, ki je bil izdan 12. 11. 2020, namreč ne omogoča ponavljanja javne dražbe na podlagi tega sklepa z zniževanjem izklicne cene. To pa pomeni, da je sodišče pri naslednjih dražbah lahko znižalo izklicno ceno tudi za več kot 10 %.
sklep o prodaji - sestava sodišča - strokovni sodelavec
Pritožba ne more uspeti z očitkom, da je strokovna sodelavka odločala o vprašanju prodaje premoženja, ki je presegalo vrednostni prag, iznad katerega ne bi bila smela odločati. Predmet pritožbenega izpodbijanja je sklep o ugovoru, tega pa je izdala sodnica, s čimer pa je bila morebitna prejšnja napaka sanirana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00075223
ZST-1 člen 31, 31/1, 34a, 34a/1. ZPP člen 44, 44/2. ZFPPIPP člen 300, 300/1.
ugovor zoper plačilni nalog - napačna odmera - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - ugotovitveni zahtevek - nedenarni tožbeni zahtevki - vrednost spornega predmeta - ekonomski interes - korekturna dolžnost - poplačilo terjatve v stečajnem postopku
Zoper plačilni nalog iz 34. člena ZST-1 je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Ustavno skladna razlaga te določbe dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru zoper plačilni nalog navedenih razlogov, ki se nanašajo na določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
Pri ugotovitvenih in nedenarnih zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana na vrednost interesa, ki ga tožnik zasleduje s posamezno tožbo.
Pri tožbi na ugotovitev obstoja prerekane terjatve je treba upoštevati obseg tožnikovega pričakovanega poplačila iz stečajne mase. Tožničino poplačilo v stečajnem postopku nad prvo toženko je odvisno od višine razpoložljivih sredstev razdelitvene mase ter sorazmernega poplačila drugih prijavljenih in priznanih terjatev preostalih stečajnih upnikov. Zato vrednost ugotovitve terjatve ne more pomeniti realnega ekonomskega ekvivalenta njenega zneska. Smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta je namreč v tem, da se realno oceni ekonomski pomen spora.
sklep o uporabi bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - nujnost zadržanja bilančnega dobička - delitev bilančnega dobička
Pavšalne navedbe o slabi prognozi poslovanja družbe v prihodnje, načrtovanimi investicijami in pričakovanem poslovanju na meji kapitalske ustreznosti ne ustrezajo pravnemu standardu nujnosti po določbi drugega odstavka 399. člena ZGD - 1. S takšnimi trditvami toženka ni izkazala, da za družbo potrebnih ciljev kot dober gospodarstvenik ne bi mogla doseči na noben drug način.
URS člen 22, 26, 26/1, 30, 160, 160/1, 160/3. ZKP člen 421, 421/3, 422, 422/3, 423, 423/4. ZP-1 člen 169, 170, 171, 171a, 191, 191/1, 193. ZUstS člen 51, 51/1, 51/2, 52.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - prekrškovni postopek - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Strankina opustitev dolžnosti aktivno skrbeti za svoje pravice ima zato učinek prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo.
Ravnanje oškodovanca (opustitev vložitve pravnega sredstva) vrednostno pretehta protipravno ravnanje sodišča. Kot pravno sredstvo je treba v tej zvezi obravnavati vsa pravno možna sredstva.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožeča stranka izkoristila vsa možna pravna sredstva že z vložitvijo rednega pravnega sredstva, torej pritožbe. Slednjo je vložila neodvisno od volje tretjih, enako pa bi lahko storila tudi z vložitvijo ustavne pritožbe kot posebnega pravnega sredstva, pa tega ni storila.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-2, 399, 399/1, 399/3, 404. ZPP člen 7, 7/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti dolžnika - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - ravnanje stečajnega dolžnika - trditveno in dokazno breme
Utemeljeno je pritožbeno stališče, da trditveno in dokazno breme, da je podan razlog zoper odpust obveznosti, nosi vlagatelj ugovora in da upravitelj teh svojih bremen v tej zadevi ni zmogel. Nesporne dejanske okoliščine prodaje in odkupa nepremičnine bi sicer lahko pomenile pritožnikovo ravnanje v petih letih pred uvedbo postopka njegovega osebnega stečaja, ki bi bilo nasprotno namenu odpusta obveznosti v smislu tretjega v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP, kar bi onemogočalo odpust. A da je bilo pritožnikovo ravnanje prav takšno, iz teh okoliščin ne izhaja očitno ali zanesljivo. Iste okoliščine bi se lahko prilegale tudi nasprotni tezi, tj. da pritožnik ni bil nevesten ali nepošten in da torej ovire za odpust ni.
ZNP-1 člen 5, 5/1, 5/2, 42, 42/1. ZSReg člen 24/1-1, 18, 19, 29, 29/1, 29/1-1, 37, 37/1, 39, 39-3, 40. ZPP člen 92, 105b, 105b/3, 335, 366, 339, 339/2, 339/2-8.
vpis spremembe družbenika v sodnem registru - vpis spremembe zakonitega zastopnika - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - dopustnost pritožbe - popolnost pritožbe - elektronsko vložena in skenirana vloga - opustitev vročitve - smiselna uporaba določb znp - pravica do izjave v postopku - pojem smiselna uporaba določb ZPP - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožbo je registrsko sodišče prejelo po elektronski pošti skenirano in podpisano. Gre za primerljivo situacijo, kot če bi stranka po faksu (v fizični obliki) poslala podpisano pritožbo v skladu s tretjim odstavkom 105.b člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1. Pritožba ima tudi vse sestavine, ki so določene v 335. členu ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1 in je torej tudi popolna.
Po 19. členu ZSReg se tudi v registrskem kot vrsti nepravdnega postopka postopku, smiselno uporabljajo določbe nepravdnega postopka. V 5. členu ZNP-1 pa je določeno, da mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka.
posredniška pogodba - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - protipravno stanje - kršitev pogodbene obveznosti - posrednikova odgovornost - odškodninska odgovornost posrednika - vzročna zveza med nastalo škodo in kršitvijo pogodbe - konkretizacija trditev - znižanje provizije - zahteva za znižanje posredniške provizije
Tožeči stranki kot posredniku ni mogoče pripisati odgovornosti zaradi njenega delovanja pri sklenitvi posla, saj toženi stranki škoda ne nastaja po krivdi posrednika.
V zvezi z zahtevo za znižanje plačila naročitelj ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi sledilo, da je bila dogovorjena provizija (v višini 1,99 % kupnine), ki se jo je naročitelj zavezal plačati v dveh obrokih, nesorazmerna z opravljeno storitvijo in posrednikovim trudom.
Ob pomanjkljivih listinskih dokazih zgolj izpovedba zakonitega zastopnika, ki naj bi na roke plačal 100.000,00 EUR gotovine izvajalcu, posojila pa kot zakoniti zastopnik ni zavedel v bilancah tožnice, čeprav bi to moral storiti, ni primeren dokaz, posebno še ob nezadostni substanciranosti dokaznega predloga za zaslišanje glede vira (relativno visokega) denarnega zneska.
S predlagano spremembo v Predlogu ZFPPIPP-H se glede na z novelo ZFPPIPP-E spremenjeni 268. člen odpravlja redakcijska nedoslednost. Z navedeno novelo je bil namreč vsebinsko spremenjen četrti odstavek 268. člena tako, da mora v primeru, če zahtevek druge pogodbene stranke za vračilo delne izpolnitve zaradi pobota po drugem odstavku navedenega člena ne preneha v celoti, druga pogodbena stranka terjatev za plačilo razlike prijaviti v stečajnem postopku in se ta terjatev plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Glede na spremenjeno pravilo o plačilu razlike, če terjatev po opravljenem pobotu le delno preneha, je določba 3. točke tretjega odstavka 355. člena, ki določa plačilo razlike po četrtem odstavku 268. člena po pravilih za plačilo občasnih stroškov, neustrezna oziroma nepotrebna glede na izrecno zapisano drugačno ureditev poplačila v samem četrtem odstavku 268. člena ZFPPIPP.
Pritožnica pravilno opozarja, da je ves čas postopka vse zahtevke utemeljevala na isti dejanski podlagi oz. na podlagi istega historičnega dogodka, saj je (po delnem umiku tožbe glede izločitvene pravice) ves čas uveljavljala povrnitev vlaganj na nepremičnini v višini 100.000,00 EUR spp. Prav ima tudi, da je v denarnem dajatvenem zahtevku inkorporiran tudi ugotovitveni zahtevek. Sodišče prve stopnje je spregledalo navidezno kumulacijo zahtevkov, ki jih je uveljavljala tožeča stranka tekom postopka. V takem primeru mora sodišče zahtevek obravnavati kot en zahtevek in v tem okviru preizkusiti vse možne pravne podlage glede na uveljavljene dejanske okoliščine.
osebni stečaj - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja nepremičnine - izpraznitev stanovanjske hiše - sklep o prodaji - izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše
Pravnomočni sklep, s katerim je dolžniku naložena izpraznitev nepremičnine, je po tretjem odstavku 395. člena ZFPPIPP (šele) izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki to stanovanjsko hišo uporabljajo skupaj z dolžnikom. Morebitno podaljšanje roka za izpraznitev je lahko predmet izvršilnega postopka, ne predstavlja pa utemeljenega razloga za pritožbo zoper izpodbijani sklep.
Da je prvi toženec vstopil v projekt šele po pozitivnem mnenju strokovnih služb, so potrdile tudi zaslišane priče in izhaja iz listinske dokumentacije. Ocenili so, da so sposobni izpeljati navedeni projekt, samo odločitev o vstopu v projekt pa je sprejel prvo toženi kot takratni zakoniti zastopnik tožnika. Da strokovne službe ne bi ustrezno pregledale in presodile vstopa v projekt (pogodb) tožeča stranka niti ni zatrjevala, prvi toženec pa takrat tudi ni imel nobenega razloga za dvom v pozitivno stališče (soglasje) družbenika in pozitivno mnenje strokovnih služb k navedenemu projektu.