napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi
Dejstvo je, da je zapustnica v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica obravnavanih nepremičnin in pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastništvo, je manj verjetno, kot pravica tistega, ki vztraja pri lastništvu po podatkih zemljiške knjige. Da je lastnik tisti, ki je v zemljiški knjigi kot tak vknjižen, je zakonska domneva in tisti, ki takšnemu lastništvu oporeka, je to dejstvo dolžan dokazati.
delitev skupnega premoženja - prekinitev postopka - vložena revizija - delnice kot skupno premoženje
Zmotno je stališče, da se delnice enačijo z denarjem in da jih je mogoče nadomestiti. Nedvomno so delnice ius generis, ki jih je mogoče nadomestiti z nakupom novih delnic. Vendar iz namena postopka za delitev skupnega premoženja po ZNP ne izhaja obveza nadomestiti premoženje, ki je kadarkoli obstajajo med zakoncema, četudi je bilo še pred pričetkom postopka delitve odtujeno, izgubljeno ali uničeno. V postopku za delitev skupnega premoženja se namreč delijo le stvari ali pravice, ki v času postopka v skupno premoženje še zmeraj spadajo, ne pa tudi tiste, ki jih v skupnem premoženju več ni.
Nepravdno sodišče je do odločitve o reviziji vezano na pravnomočno odločitev pravdnega sodišča in mora ob upoštevanju te odločitve tudi odločiti v nepravdnem postopku.
ZPP člen 324/4, 328, 354/1, 496/1. ZGS člen 6/2, 6/3.
popravni sklep – vsebina popravnega sklepa – odprava nasprotij med izrekom in obrazložitvijo – članarina GZS – javna dajatev – obvezno članstvo v zbornici
S popravnim sklepom ni dopustno popravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo in bi bilo zato potrebno izpodbijani sklep razveljaviti. Ker pa je odločitev prvostopnega sodišča, razvidna iz obrazložitve sodbe, izdelane po 4. odst. 324.člena ZPP, pravilna in bi pritožbeno sodišče, četudi bi razveljavilo izpodbijani sklep in s tem ponovno vzpostavilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, le-to po pooblastilu iz 1. odst. 354.člena ZPP odpravilo tako, da bi izrek izpodbijane sodbe spremenilo iz zavrnilnega v obsodilnega, kar pa je storilo že prvostopno sodišče, izpodbijanega sklepa ni razveljavilo in je pritožbo tožene stranke zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo.
S članarino se zbirajo sredstva za delo GZS. Ker je bila GZS oseba javnega prava, ki je bila ustanovljena zaradi opravljanja določenih nalog v javnem interestu in ker se je financirala s članskih prispevkom, je imel le-ta (članarina) zaradi obveznega članstva v zbornici naravo javne dajatve. Obvezno članstvo v GZS in s tem povezano plačevanje članarine naj bi narekoval tisti del njene dejavnosti, ki se nanaša na partnerstvo državi pri predlaganju zakonov in drugih aktov s področja gospodarskega sistema in ekonomske politike, partnerstvo sindikatom ter nekatere druge naloge, ki se opravljajo le v interesu celotnega gospodarstva in so med drugim usmerjene k pospeševanju in vzpodbujanju razvoja gospodarstva.
ZPP člen 18, 18/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000
o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah1 člen 6, 6/1, 6/1-1. Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 8, 8/1, 8/1-b.
pristojnost slovenskega sodišča - uredba sveta (ES) 44/2001 - prevod listin - uredba sveta (ES) 1348/2000
Če ima tožena stranka prebivališče v tujini (ES), je v primeru, da je toženih več oseb, slovensko sodišče pristojno, če so tožbeni zahtevki med seboj povezani. Določbe ZPP o sosporništvu se lahko uporabljajo samo v sporih med domačimi osebami. V sporih, ko je tožen nekdo iz države Evropske skupnosti, so za odločitev o pristojnosti uporabljajo določbe Uredbe.
vrnitev v prejšnje stanje – začetek teka roka za vložitev predloga
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začne teči od takrat, ko je stranka zvedela za zamudo in ne od takrat, ko je vložila pravno sredstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0005553
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-14. ZPIZ-1 člen 60, 61, 67. ZDSS-1 člen 62, 62/1.
izrek sodbe - nerazumljiv izrek sodbe - pravice na podlagi invalidnosti - zmanjšana zmožnost za delo
Ker iz zavrnilnega dela izreka sodbe ni mogoče ugotoviti, kateri tožbeni zahtevek od treh podredno postavljenih zahtevkov je sodišče zavrnilo, je ta del izreka nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Prvi toženec je od trenutka, ko je bil proglašen za dediča, oziroma od pravnomočnosti delnega sklepa o dedovanju, odgovoren tudi za zapustnikove dolgove.
Ko je tožba vložena v pravdnem postopku že proti dediču glede dolga zapustnika, mora dedič že v pravdnem postopku uveljaviti omejitev odgovornosti. Ko je zapuščinski postopek že končan, je potrebno v okviru dokaznega bremena dokazati tudi višino vrednosti dednega deleža.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057438
ZPP člen 212, 458.
obratovalni stroški – stroški upravljanja – ključ delitve stroškov – trditvena podlaga – spor majhne vrednosti – neupravičena obogatitev
Tožeča stranka ni opredelila, na kakšni podlagi je določila ključ delitve stroškov, ki ga je upoštevala pri obračunu terjatve za toženca v spornem obdobju, torej s tem ni opredelila zatrjevanega okoriščenja. Kljub toženčevemu priznanju, da dela stroškov ni poravnal, pa v tem delu ni mogoče preizkusiti utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj trditvena podlaga tožeče stranke ne zadošča za preizkus spornega ključa delitve stroškov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro
Ob ugotovitvi, da je postalo nepotrebno delo petih voznikov tovornih vozil, je tožena stranka ravnala zakonito, ko je opravila izbiro med zaposlenimi delavci in sicer tako med tistimi, ki so bili zaposleni za določen čas, kot med tistimi, ki so bili zaposleni za nedoločen čas. Ker je šlo za manjše število delavcev, po delu katerih je prenehala potreba, je bila izbira le-teh prepuščena delodajalcu, saj ZDR za take primere ne določa posebnih kriterijev, niti ne določa, da imajo delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prednost, da obdržijo zaposlitev, pred delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0056269
ZZK-1 člen 8, 148, 148/1, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 10, 23, 49, 49/2.
izbrisna tožba – dobra vera – skupni lastniki – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Toženka se ne more sklicevati na dobro vero v zvezi s pooblastilom tretje osebe, kajti v zemljiški knjigi so bili vknjiženi skupni lastniki in le z njimi bi lahko sklepala kupno pogodbo.
sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
O oprostitvi plačila sodnih taks odloči sodišče na predlog stranke. Tožnik takega predloga sploh ni dal, temveč je pooblaščenec po prejemu opomina vložil le izjavo o premoženjskem stanju, ne pa tudi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna - ne samo iz razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje, temveč tudi zaradi tega, ker pooblaščenec ustreznega predloga za taksno oprostitev sploh ni vložil.
pretrganje zastaranja – razširitev tožbe na novega toženca v drugem pravdnem postopku – naknadno sosporništvo na pasivni strani – subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani – upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem
Razširitev tožbe na novega toženca je v primerih naknadnega sosporništva na pasivni strani odvisna izključno od privolitve novega toženca. Njegove privolitve sodišče ne more nadomestiti. Zato izdaja posebnega sklepa sodišča v primeru naknadnega sosporništva o dopustnosti oziroma nedopustnosti subjektivne spremembe tožbe, ni potrebna. Tudi če bi šteli vlogo tožnika za razširitev tožbe na novega toženca kot upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila njegova terjatev, to dejanje zastaranja ni pretrgalo, ker je bila upnikova zahteva za razširitev tožbe na sedanjo toženo stranko zavrnjena najkasneje tedaj, ko sedanja tožena stranka v razširitev tožbe nanjo ni privolila.
V kolikor sodišče odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe v okviru pravde, so del teh pravdnih stroškov tudi stroški v zvezi s predlogom in odločitvijo o začasni odredbi. To pomeni, da je odločitev o stroških v zvezi z začasno odredbo odvisna od končnega uspeha strank v pravdi in se zato o njih lahko odloči, ko je ta znan.
Zamudna sodba temelji na določbi 2. odstavka 282. člena ZPP, katero pa je Ustavno sodišče RS razveljavilo. To pomeni, da ni podlage v 2. odstavku 282. člena ZPP za izdajo obravnavane zamudne sodbe, čeprav je ta določba bila po ustavnem sodišču razveljavljena že po izdaji te sodbe. Po 44. členu Zakona o ustavnem sodišču se namreč zakon ali njegov del, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začel učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
sodba na podlagi odpovedi – upravičeni razlog za izostanek – pristop na sodišče
Ali so izpolnjeni pogoji za uporabo sankcije, zlasti tako hude, kot jo predpisuje 1. odstavek 282. člena ZPP, je potrebno presojati restriktivno. Glede na opisane dejanske ugotovitve je sicer pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožnica ob oklicu ni vstopila v razpravno dvorano, vendar pa je nedvomno na sodišče prišla. Odločitev, da v razpravno dvorano ni vstopila iz neupravičenih razlogov, pa je po oceni pritožbenega sodišča glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje prestroga.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 275, 275/1, 275/3, 411. ZPIZ člen 39, 40, 40/1, 40/3, 40/4. OZ člen 190, 190/1, 194. ZUP člen 11, 113, 113/2, 116, 116/1. ZdavP-1 člen 58, 58/3. ZdavP-2 člen 97, 125, 125/4. Pravilnik o stroških upravnega postopka člen 4, 4/1.
preplačilo – vrnitev preplačila
Tožnica, ki ji je toženec ob izpolnitvi starostnega pogoja s pravnomočno odločbo odmeril predčasno pokojnino brez zmanjšanja, nato pa je od toženca zaradi napačnega vnosa obdobja prejela nakazilo zneska, ki je v očitnem nasprotju z odmerjeno višino pokojnine po pravnomočnih odločbah, je bila na škodo toženca obogatena brez pravnega temelja, zato je dolžna to preplačilo na podlagi odločb o vrnitvi preplačila vrniti tožencu.
Tožena stranka kot gospodarska družba že dalj časa ni poslovala, edini zaposleni pa je bil tožnik. Zaradi tega je po njegovi razrešitvi kot direktorja postalo njegovo delo trajno nepotrebno in sicer za več kot šest mesecev. Ker tožniku ni bilo mogoče trajno zagotoviti drugega dela, mu je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki po dokončnosti sklepa o ugotovitvi trajnega prenehanje potrebe po njegovem delu.