CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0005553
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-14. ZPIZ-1 člen 60, 61, 67. ZDSS-1 člen 62, 62/1.
izrek sodbe - nerazumljiv izrek sodbe - pravice na podlagi invalidnosti - zmanjšana zmožnost za delo
Ker iz zavrnilnega dela izreka sodbe ni mogoče ugotoviti, kateri tožbeni zahtevek od treh podredno postavljenih zahtevkov je sodišče zavrnilo, je ta del izreka nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
O oprostitvi plačila sodnih taks odloči sodišče na predlog stranke. Tožnik takega predloga sploh ni dal, temveč je pooblaščenec po prejemu opomina vložil le izjavo o premoženjskem stanju, ne pa tudi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna - ne samo iz razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje, temveč tudi zaradi tega, ker pooblaščenec ustreznega predloga za taksno oprostitev sploh ni vložil.
pretrganje zastaranja – razširitev tožbe na novega toženca v drugem pravdnem postopku – naknadno sosporništvo na pasivni strani – subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani – upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem
Razširitev tožbe na novega toženca je v primerih naknadnega sosporništva na pasivni strani odvisna izključno od privolitve novega toženca. Njegove privolitve sodišče ne more nadomestiti. Zato izdaja posebnega sklepa sodišča v primeru naknadnega sosporništva o dopustnosti oziroma nedopustnosti subjektivne spremembe tožbe, ni potrebna. Tudi če bi šteli vlogo tožnika za razširitev tožbe na novega toženca kot upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem, da bi se ugotovila njegova terjatev, to dejanje zastaranja ni pretrgalo, ker je bila upnikova zahteva za razširitev tožbe na sedanjo toženo stranko zavrnjena najkasneje tedaj, ko sedanja tožena stranka v razširitev tožbe nanjo ni privolila.
Prvi toženec je od trenutka, ko je bil proglašen za dediča, oziroma od pravnomočnosti delnega sklepa o dedovanju, odgovoren tudi za zapustnikove dolgove.
Ko je tožba vložena v pravdnem postopku že proti dediču glede dolga zapustnika, mora dedič že v pravdnem postopku uveljaviti omejitev odgovornosti. Ko je zapuščinski postopek že končan, je potrebno v okviru dokaznega bremena dokazati tudi višino vrednosti dednega deleža.
ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 7/6, 15, 58, 58/1, 157, 157/1, 178, 178/2, 276, 276/2. ZOdv člen 1, 1/2, 22, 22/1. ZUstS člen 48. ZST člen 3. ZMEPIZ člen 2, 2/3, 8, 8/1-21, 23, 23/3.
delna pokojnina – odvetniška dejavnost – krajši delovni čas
Tožnica, ki opravlja odvetniško dejavnost s polovico polnega delovnega časa, je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključena za polovični delovni čas in izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima skladno z načelom enakosti pravico do delne (starostne) pokojnine.
pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
Neupoštevne so pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka nasprotuje oceni izpovedi prič, kakor tudi oceni zapisnika o poškodbi, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, saj z njimi napada ugotovljeno dejanske stanje.
dostop do podatkov informatizirane javne knjige – dostop do zbirnih podatkov za posameznega lastnika – podatki o lastništvu
Dostop do zbirnih podatkov o lastništvu določene osebe na katerikoli nepremičnini, je dopusten v primeru, ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom zoper enega od zakoncev, nepremičnine, ki so skupno premoženje, pa so vpisane na ime drugega od zakoncev.
ZDR/90 člen 33, 35, 36.a. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja člen 17.
stari ZDR – prenehanje delovnega razmerja – nujni operativni razlogi – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro
Tožnik izpita za varnostnika ni imel, tako da dela varnostnika ni smel opravljati. Iz tega razloga ga tožena stranka pri izbiri presežnega delavca utemeljeno ni primerjala z ostalimi delavci, ki so delo varnostnika opravljali.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze
Tožnikova odklonitev tretje operacije ni podaljšala, kvečjemu skrajšala zdravljenje, v ničemer tudi ni vplivala na večji obseg posledic, kot so sicer nastale pri tožniku. Tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k obsegu škode oziroma povečal obseg škode zato, ker je ponoči v spanju z roko udaril ob trd predmet, zaradi česar je prišlo do ponovnega manjšega premika zloma. Zlasti pa tožnik ni prekinil vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženca in škodo, ki jo je utrpel, glede posledic tretje poškodbe.
delitev skupnega premoženja - prekinitev postopka - vložena revizija - delnice kot skupno premoženje
Zmotno je stališče, da se delnice enačijo z denarjem in da jih je mogoče nadomestiti. Nedvomno so delnice ius generis, ki jih je mogoče nadomestiti z nakupom novih delnic. Vendar iz namena postopka za delitev skupnega premoženja po ZNP ne izhaja obveza nadomestiti premoženje, ki je kadarkoli obstajajo med zakoncema, četudi je bilo še pred pričetkom postopka delitve odtujeno, izgubljeno ali uničeno. V postopku za delitev skupnega premoženja se namreč delijo le stvari ali pravice, ki v času postopka v skupno premoženje še zmeraj spadajo, ne pa tudi tiste, ki jih v skupnem premoženju več ni.
Nepravdno sodišče je do odločitve o reviziji vezano na pravnomočno odločitev pravdnega sodišča in mora ob upoštevanju te odločitve tudi odločiti v nepravdnem postopku.
Z izbrisno tožbo se lahko izpodbija samo materialno pravna neveljavnost vknjižbe, torej vpisa, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice, ne pa tudi drugih vpisov (predznamb in zaznamb). Z zaznambo se vknjižene pravice ne pridobivajo, ne prenašajo na drugega in tudi ne omejujejo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057438
ZPP člen 212, 458.
obratovalni stroški – stroški upravljanja – ključ delitve stroškov – trditvena podlaga – spor majhne vrednosti – neupravičena obogatitev
Tožeča stranka ni opredelila, na kakšni podlagi je določila ključ delitve stroškov, ki ga je upoštevala pri obračunu terjatve za toženca v spornem obdobju, torej s tem ni opredelila zatrjevanega okoriščenja. Kljub toženčevemu priznanju, da dela stroškov ni poravnal, pa v tem delu ni mogoče preizkusiti utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj trditvena podlaga tožeče stranke ne zadošča za preizkus spornega ključa delitve stroškov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro
Ob ugotovitvi, da je postalo nepotrebno delo petih voznikov tovornih vozil, je tožena stranka ravnala zakonito, ko je opravila izbiro med zaposlenimi delavci in sicer tako med tistimi, ki so bili zaposleni za določen čas, kot med tistimi, ki so bili zaposleni za nedoločen čas. Ker je šlo za manjše število delavcev, po delu katerih je prenehala potreba, je bila izbira le-teh prepuščena delodajalcu, saj ZDR za take primere ne določa posebnih kriterijev, niti ne določa, da imajo delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prednost, da obdržijo zaposlitev, pred delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Ker tožena stranka ni dokazala, da je služnostno pravico priposestvovala, drugih dejstev, ki bi utemeljevala pridobitev služnosti pa ni zatrjevala, je sodišče njeno nasprotno tožbo zavrnilo.
vrnitev v prejšnje stanje – začetek teka roka za vložitev predloga
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začne teči od takrat, ko je stranka zvedela za zamudo in ne od takrat, ko je vložila pravno sredstvo.
V kolikor sodišče odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe v okviru pravde, so del teh pravdnih stroškov tudi stroški v zvezi s predlogom in odločitvijo o začasni odredbi. To pomeni, da je odločitev o stroških v zvezi z začasno odredbo odvisna od končnega uspeha strank v pravdi in se zato o njih lahko odloči, ko je ta znan.