pojasnilna dolžnost sodišča – dolžnost poučevanja strank – razpravno načelo – dolžnost poučevanja prava nevešče stranke – obseg pojasnilne dolžnosti sodišča – procesne pravice – materialnopravna vprašanja – načelo nepristranosti in objektivnosti sojenja – materialnoprocesno vodstvo – kršitev materialnoprocesnega vodstva – prekluzija – pritožbene novote – vročanje – fikcija vročitve
Kršitev pojasnilne dolžnosti sodišča v konkretnem primeru ni podana. Pri določitvi meje, do kod sega dolžnost poučevanja strank, je potrebno upoštevati določbo 7. člena ZPP, ki glede zbiranja procesnega gradiva določa razpravno načelo. Čeprav zakon sodišču nalaga dolžnost poučevanja prava nevešče stranke, ostaja stranka tisti subjekt, ki mora priskrbeti procesno gradivo, to je navesti pravnorelevatna dejstva in predlagati dokaze. Vprašanje, kdo nosi dokazno breme, je materialno pravne narave ter ni zajeto v pojasnilni dolžnosti sodišča, ki se nanaša zgolj na pravice procesne narave.
Če bi sodišču naložili dolžnost, kot jo opredeljuje tožena stranka v pritožbi, bi s tem združili funkcijo sojenja in dajanja pravne pomoči, kar bi pod vprašaj postavilo objektivnost sojenja.
ZPP člen 116, 214/1, 154/1. OT tarifna številka 19-4, 20-3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje – napaka administrativnega osebja – skrbnost odvetnika pri organizaciji dela pisarne – neprerekana dejstva – priznana dejstva - pravdni stroški v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje
Napaka tajnice, zaposlene v odvetniški pisarni, pri vpisu ure razpisanega naroka v obravnavanem primeru ne predstavlja opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sklicevanje na komentar 116. člena ZPP dr. Aleša Galiča na strani 483 ni upoštevno. Teoretičnih pogledov in stališč nemške sodne prakse ni možno nekritično razlagati in uporabiti, kot to razume tožeča stranka, saj bi bilo na ta način omogočeno, da odvetnik lastne napake preprosto prevali na zaposlene v svoji pisarni. Odvetnik je tisti, ki mora delo v svoji pisarni organizirati tako, da pri njem ne prihaja do napak oziroma zamud. Prav gotovo ni sprejemljivo, da odvetnik, ki je v obravnavanem primeru osebno iz rok stranke dne 17.6. 2009 prejel dokumentacijo in sprejel pooblastilo, administrativnemu osebju poveri spremljanje razporeda narokov, pri tem pa nikoli ne vpogleda njemu osebno izročenega vabila na narok za glavno obravnavo. Odvetnik se mora seznaniti s celotnim procesnim gradivom, torej tudi z vabilom za narok za glavno obravnavo. Odgovornosti za seznanitev z razpisom naroka tako ne more prevaliti na administrativno osebje in trditi, da je do napake prišlo po krivdi administrativnega osebja.
Zamuda dolžnika in odmera odškodnine med seboj ne moreta biti povezani. To povezavo je umetno ustvarila sodna praksa, bila pa je nujna zaradi nenormalnih gospodarskih razmer, kar sedaj ni več primer. Trenutek, ko pride dolžnik v zamudo, je danes lahko in mora biti odvisen le od ravnanja strank. Odškodnina se sicer odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, vendar zapade v trenutku njenega nastanka, dolžnik pa je v zamudi z njenim izplačilom najkasneje takrat, ko ga oškodovanec pozove k plačilu.
zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dediščinska tožba - subjektivni rok
Prvostopenjsko sodišče je začetek teka enoletnega subjektivnega roka za zastaranje pravice zahtevati zapuščino pravilno presojalo glede na okoliščine, ki se nanašajo na tožničino vednost o pravici, saj le-ta začne teči z nastopom subjektivnih okoliščin na strani dediča. Objektivni rok desetih let za vložitev dediščinske tožbe se sicer še ni iztekel, a je tožnica zamudila enoletni subjektivni zastaralni rok za vložitev te tožbe, saj je za obravnavano zadevo bistveno dejstvo, da je tožnica že v času zapuščinske obravnave dne 16.6.1998 vedela za obstoj pokojnikove oporoke, prav tako pa je vedela za (poštena) posestnika stvari zapuščine.
ZZVZZ člen 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7, 9.
odpis prispevkov – materialna ogroženost
Ker tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči, ni izpolnjen že prvi od kumulativno določenih pogojev za odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje zaradi socialne ogroženosti zavezanca, zato ostalih pogojev v zvezi z odpisom celotnega dolga iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ni potrebno ugotavljati.
ZOR člen 612. OZ člen 631. ZPP člen 254/2, 254/3, 286/4, 339/2-15.
gradbena pogodba – podizvajalska pogodba – izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – neposredna zahteva prevzemnikovih sodelavcev do naročnika – neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – načelo vestnosti in poštenja – pripoznava prevzemnikove terjatve do naročnika – pripoznava terjatev – solidarna obveznost prevzemnika posla in naročnika – solidarna obveznost z obveznostjo po pravnomočni sodbi – predložitev listine po prvem naroku za glavno obravnavo
Za neposredni zahtevek (actio directa), ki ga ima podizvajalec po 612. členu ZOR v razmerju do naročnika, mora biti podanih več predpostavk. Poleg terjatve podizvajalca do prevzemnika posla mora obstajati dospela terjatev prevzemnika posla do naročnika za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec. Zakon pa nalaga še dodatni pogoj, in sicer da morata biti terjatvi „pripoznani“. Za izpolnitev tega pogoja zadošča, da sta ugotovljeni obstoj in višina terjatev. Namen tega pogoja namreč je, da naj naročnik plača terjatve le v nesporni višini, saj sicer obstoji nevarnost, da jih prevzemnik posla ob končnem obračunu ne bo priznaval.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0062818
ZD člen 62, 64.
pismena oporoka pred pričami – vrstni red podpisov – postavitev novega izvedenca
Vloga oporočnih prič je v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa in njegove izjave, da je sestavek njegova oporoka, ter da lahko ti dejstvi potrdita. Vrstni red podpisovanja zato ni pomemben (in ga tudi zakon ne predpisuje).
Ni sam po sebi utemeljen predlog za postavitev novega, drugega izvedenca (iste stroke), če katera od strank z že podanim mnenjem ni zadovoljna. Nejasnosti podanega mnenja ali dvom vanj je treba najprej poskusiti odpraviti z zaslišanjem izvedenca, šele če to ni uspešno, je moč predlagati novega.
Tožnica je tako z razporeditvijo na delo v invalidsko delavnico kot z občasnim opravljanjem drugih del, za katerega je prejemala sicer plačilo po pogodbi o zaposlitvi, soglašala in temu ni ugovarjala. Ker niti iz njene izpovedi ne izhaja nestrinjanje z dejanskim opravljanjem drugih del ali da bi bila zaradi opravljanja drugih del kakorkoli prizadeta, ravnanje tožene stranke nima znakov nadlegovanja na delu, tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine pa ni utemeljen.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058441
ZPP člen 458/1, 495/1.
pogodba o sodelovanju – splošni pogoji poslovanja – uporaba splošnih pogojev poslovanja – izguba pošiljke – spor majhne vrednosti - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje
Pravilno je pravno stališče tožene stranke, da splošni poslovni pogoji poslovanja, sprejeti leta 2006, ne morejo veljati za nazaj. Zato je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev oprlo na splošne poslovne pogoje iz leta 2002. Ker pa iz teh splošnih pogojev ne izhaja, da znaša jamstvo tožene stranke za vsako izgubljeno pošiljko le 550,00 EUR, pač pa 2.08646 EUR, je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, neutemeljen.
spor majhne vrednosti - zakonske zamudne obresti – kapitalizirane zamudne obresti – prodajna pogodba – dogovor o znižanju kupnine
Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka toženi stranki za dobavljeni les izstavila več računov in da sta po dobavi dosegli soglasje o 5 % popustu kupnine. Predmet tožbenega zahtevka sta dva obrestna obračuna, s katerima tožeča stranka vtožuje plačilo zakonskih zamudnih obresti od z zamudo plačanih računov. Sodišče prve stopnje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker "da je bilo med strankama dogovorjeno, da se za sporne račune prizna 5 % popust, kar izhaja zlasti iz fax sporočila z dne 16.2.2007 in 23.3.2007. Ker pa je istočasno zapisalo, da "ni moglo slediti tožeči stranki, ko navaja, da je upravičena do plačila zakonskih zamudnih obresti za račune, ki so bili plačani z zamudo, ker naj se ne bi s toženo stranko o tem nikoli dogovarjala", ostaja nepojasnjeno, zakaj je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti zavrnilo.
ZPIZ/92 člen 126. ZPIZ člen 60, 94. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81, 81/3.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - nadomestilo za invalidnost
Dodatna omejitev pri delu pri tožnici še ne pomeni popolne nezmožnosti za delo, zaradi spremembe v stanju invalidnosti pa tožnica v primeru priznanja novih pravic ne bi bila več upravičena do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ki ga prejema na podlagi ZPIZ/92 (v višini 50 % od pokojninske osnove, od katere bi se ji odmerila invalidska pokojnina), pač pa (ob izpolnjenih pogojih) do nadomestila za invalidnost (v višini 40 % enake osnove), ki bi bilo nižje. Iz tega razloga je odločitev, da se izpodbijana odločba tožene stranke ne odpravi oz. spremeni, pravilna, saj bi bila sprememba tožnici v škodo.
Na novo zastekljeno avtobusno postajališče brez posebnih okvirjev in brez posebnih označb na steklu ni nekaj običajnega in pričakovanega, saj je splošno znano, da so gladke steklene površine (objekti) v vsakodnevnem življenju bodisi zasenčene bodisi šrafirane bodisi označene s posebnimi nalepkami (npr. ptiči, s čimer se še živali varuje pred slučajnimi trki v steklo). Za zasteklitev, ki ni takšna, je možno in celo verjetno, da se jo spregleda. Objektivno predvidljiva posledica opustitve toženke, da steklo ni bilo na nobenega izmed možnih načinov označeno, je bila torej verjetnost nastanka škode, omilitev tega povečanega rizika pa bi ob le malo večji skrbnosti toženka zlahka prevedla v lastne stroške. Ker toženka ni dokazala, da je ravnala tako, kot je treba, odgovarja tožniku, ki se je kot pešec zaletel v steklo, za škodo, ki jo je pri tem utrpel. Le tako lahko odškodninsko pravo opravi tudi svojo preventivno družbeno vlogo, ki je v spodbujanju udeležencev v razmerju k čim bolj skrbnem ravnanju.
Ni v skladu z namenom sistema dvostopenjskega sojenja in funkcijo pravice do pravnega sredstva, če bi pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo prvič odmerilo šele sodišče druge stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064011
ZPP člen 318.
zamudna sodba – nesklepčna tožba – priposestvovanje – nasprotje med dejstvi in dokazi
Zatrjevana tožnikova posest ni v nasprotju z dejstvom, da je v zemljiški knjigi kot lastnik spornih nepremičnin vpisan toženec. Res se sicer domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v ZK, vendar ravno to domnevo tožnik izpodbija s tožbo. Lastninska pravica na nepremičnini se namreč s priposestvovanjem pridobi na izviren način in po samem zakonu, vpis v ZK pa je le deklaratorne narave.
tekst :
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (prvi odstavek izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugotovilo, da je tožnik lastnik nepremičnin parc. št. 1144/2 – pašnik v izmeri 5270 m2, parc. št. 1144/1 – njiva v izmeri 15412 m2 in parc. št. 1141/4 – pašnik v izmeri 1570 m2, vpisanih v vl. št. 34 k.o. V., katerih zemljiškoknjižni lastnik je toženec. Tožnikov zahtevek za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine za vpis njegove lastninske pravice pa je zavrnilo.
Toženec se je pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe zaradi nesklepčnosti tožbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Meni, da za izdajo zamudne sodbe ni bilo zakonskih pogojev. Tožnikove navedbe v tožbi so kontradiktorne in iz njih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Toženec je pričakoval, da bo sodišče ugotovilo nesklepčnost tožbe, zato tudi ni odgovoril na tožbo. Ta je naravnost smešna. Iz zemljiškoknjižnega izpiska, na katerega se sklicuje, jasno izhaja, da je toženec lastnik spornih parcel, predlagane priče R. S. pa sodišče ni zaslišalo. Sodbo je oprlo na tožnikovo neresnično trditev, da je v dobri veri užival sporne nepremičnine 35 let. Nasprotno lahko potrdijo vaščani R. in še marsikdo drug. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zavrniti tožbeni zahtevek.
Tožnik je odgovoril na pritožbo, vendar prepozno. Pritožbo je prejel 21.1.2010, odgovor pa je vložil šele 17.2.2010, torej po izteku 15-dnevnega roka iz 1. odstavka 344. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB3, 45/08, 57/09 in 12/10). Sodišče druge stopnje ga zato pri odločanju o pritožbi skladno z 2. odstavkom istega člena ni upoštevalo.
Pritožba ni utemeljena.
Zamudna sodba, s katero sodišče brez obravnavanja ugodi tožbenemu zahtevku, če so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 318. člena ZPP, temelji na domnevi, da toženec, ki ni odgovoril na tožbo, priznava tožnikove dejanske navedbe v tožbi. Zamudne sodbe zato po 2. odstavku 338. člena ZPP ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To pomeni, da toženec v pritožbi ne more več ugovarjati, da tožbene trditve, ki predstavljajo dejansko podlago izpodbijane sodbe, niso resnične.
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da tožba ni sklepčna. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja prav takšna pravna posledica, kot jo uveljavlja tožnik. Ta naj bi sporne nepremičnine skupaj s svojimi pravnimi predniki že več kot 35 let užival v prepričanju, da so njegova last. Potemtakem je tožnik s priposestvovanjem pridobil lastninsko pravico na spornih nepremičninah že po prejšnjem Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR; Ur. l. SFRJ, št. 6/80, 20/80 in 36/90). Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem je v skladu s 3. odstavkom 28. člena ZTLR namreč zadoščala 20-letna dobroverna posest.
Katere tožbene navedbe naj bi bile kontradiktorne, toženec v pritožbi ni pojasnil. Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju s predloženimi dokazi in je drugačna pritožbena trditev brez podlage. Sodišče pred izdajo zamudne sodbe ni bilo dolžno zaslišati predlagane priče in tudi tožnik njene pisne izjave ni bil dolžan priložiti tožbi, kot si zmotno razlaga toženec. Sodišče namreč izda zamudno sodbo brez obravnavanja. Zatrjevana tožnikova posest ni v opreki z dejstvom, da je v zemljiški knjigi kot lastnik spornih nepremičnin vpisan toženec. Res se po 1. odstavku 11. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ; Ur. l. RS, št. 87/02) domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, vendar ravno to domnevo tožnik izpodbija s tožbo. Lastninska pravica na nepremičnini se namreč s priposestvovanjem pridobi na izviren način in po samem zakonu, vpis tako pridobljene lastninske pravice v zemljiško knjigo pa je le deklaratorne narave.
Domnevnega nasprotja med dejstvi in dokazi, kot ga poskuša prikazati pritožba, torej v obravnavanem primeru ni. Ker so bili za izdajo izpodbijane zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji, je bilo brez podlage toženčevo pričakovanje, na katerega se sklicuje v pritožbi, da bo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek (v celoti) zavrnilo, če že ne zavrglo tožbo.
V postopku na prvi stopnji je bilo torej pravilno uporabljeno materialno pravo. Zatrjevanih procesnih kršitev ni bilo, prav tako ne tistih, na katere mora sodišče druge stopnje v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Toženčevo pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v izpodbijanem delu potrdilo prvo sodbo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neopravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – bolniška odsotnost – potrdilo o zadržanosti z dela – nenadna in nepredvidljiva bolezen – pritožbene novote
Bolezen zakonitega zastopnika tožene stranke bi lahko bila opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar le v kolikor je ta bolezen nenadna in nepredvidljiva. Tožena stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajala le, da se zakoniti zastopnik tožene stranke naroka ni udeležil zaradi bolniške odsotnosti, ki je trajala od 25.11. do 2.12.2009. Te trditve ne zadoščajo za ugotovitev opravičljivega razloga za zamudo. Prav tako pa tudi iz predloženega zdravniškega potrdila ne izhaja, da je bila bolezen zakonitega zastopnika tožene stranke huda in nenadna in bi opravičevala izostanek z naroka.
ZFPPIPP člen 443/1, 443/3-2, 444, 444/4, 444/5. ZPP člen 343/3.
nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – aktivna legitimacija za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka
Po določilu 444. člena ZFPPIPP ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije niso družbeniki tisti, ki pridobijo aktivno legitimacijo za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Pač pa lahko upniki likvidirane družbe predlagajo začetek stečajnega postopka. Če tega ne storijo, sodišče tožbo zavrže (4. in 5. odstavek). To možnost bi na podlagi določbe 2. alineje 2. točke 3. odstavka 443. člena člena istega zakona imela tudi pritožnica, vendar le, če bi zatrjevala, da vtoževana terjatev pomeni najdeno premoženje v smislu 1. odstavka 443. člena ZFPPIPP.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066557
ZP-1 člen 22, 22/3, 26, 26/6, 46, 46/2, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 148, 148/2, 189, 189/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek – omilitev sankcij – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – pomote v pisavi – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja
Ker gre za seštevek kazenskih točk, uporaba omilitvenih določil ni možna.
Program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo je namenjen le imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže trinajst kazenskih točk, pa ne preseže sedemnajst kazenskih točk.
Napačna navedba, da je storilec kazenske točke pridobil kot voznik motornih vozil kategorije A, na seštevek kazenskih točk in s tem posledico – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, nima vpliva. Vprašanje, s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec pridobil kazenske točke, je pomembno le pri ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja.
ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZZVZZ člen 81, 82.
izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca
Nestrinjanje tožnice z ugotovitvami izvedenskega mnenja, brez ugotovljenih nasprotij ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju, ob tem, da je pisno izvedensko mnenje, še posebej pa ustno podani odgovori izvedenca, jasno in izčrpno in skladno z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo in oceno imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije, ni zadosten in zakonit razlog za postavitev novega izvedenca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana zaradi zaprtja poslovalnice v Kranju, ni zakonita, saj je tožena stranka, preden je tožnico napotila na delo v to poslovalnico, vedela, da bo zaradi upada prodaje in slabega poslovanja poslovalnico zaprla in vsem zaposlenim odpovedala pogodbe o zaposlitvi.
izrek sodbe – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Neskladje med izrekom in obrazložitvijo sodbe glede datuma pričetka teka zakonskih zamudnih obresti predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo je glede na njeno naravo mogoče odpraviti brez glavne obravnave pred pritožbenim sodiščem, že na seji pritožbenega senata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0004913
ZPP člen 7, 7/1, 142, 142/8, 286b, 286a, 339, 339/1. ZDSS-1 člen 25, 25/4. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/3, 61. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje člen 36, 36/3, 37/1, 37/1-2.
izvedensko mnenje - pripombe
Če je bil tožnik mnenja, da sodišče prve stopnje krši postopek v zvezi z dokazovanjem odločilnih dejstev, da neutemeljeno ni izvedlo predlaganih dokazov in se o njihovi zavrnitvi tudi ni ustrezno izjavilo, bi moral glede na 286.a in 286.b ZPP na navedene kršitve opozoriti in zahtevati njihovo odpravo takoj po prejemu sklepa o postavitvi izvedenca oziroma najkasneje v roku, ki ga je sodišče prve stopnje določilo za podajo pripomb k izvedenskem mnenju. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje podano izvedensko mnenje pravilno upoštevalo.