invalid III. kategorije - invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost - sodni izvedenec - dokazovanje - pritožbena novota
Tožnica je v tožbi (kot utemeljitev zahtevka za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti) predlagala izvedbo dokaza z izvedencem ortopedom in psihiatrom, na prvi glavni obravnavi pa je dokazni predlog za postavitev izvedenca ortopeda umaknila in zaradi pretežnih težav psihiatrične narave predlagala le izvedbo dokaza z izvedencem psihiatrom. Takšnemu predlogu je sodišče prve stopnje ugodilo in izvedlo dokaz z izvedencem psihiatrom (na podlagi njegovega mnenja je pravilno zaključilo, da tožničin zahtevek ni utemeljen). Sklicevanje tožnice na ortopedske težave v pritožbi predstavlja nedopustno pritožbeno novoto.
nepremoženjska škoda - odgovornost države za delo policista - odškodnina - protipravnost - izključitev protipravnosti - silobran - protipraven napad
Odločilno vprašanje tega odškodninskega spora je, ali je bilo ravnanje državnih organov (policistov) protipravno. Protipravno je načeloma vsako ravnanje, ki drugemu povzroča škodo (10. člen OZ), razen če so podane okoliščine, ki protipravnost izključujejo. Silobranske situacije policistov je treba presojati strogo in v skladu s specialnimi predpisi, saj so policisti posebej izurjeni za ravnanje v takšnih situacijah, zato se od njih utemeljeno zahteva strokovno in pazljivo ravnanje. V tej situaciji je nelogično, neživljenjsko in deloma protislovno nadaljnje sklepanje sodišča prve stopnje, da je za škodo tožnika (utrpelo poškodbo) 20% odgovorna tožena stranka, ker je bil eden izmed udarcev (udarec v ličnico) očitno premočan. Če je bilo potrebno uporabiti fizično silo za odvrnitev protipravnega napada tožnika, ki se je aktivno upiral, je nemogoče moč (enega) udarca cepiti na še dovoljeno in nedovoljeno mero. V takšnem primeru ne gre za prekoračeni silobran, ki bi bil podan ob nesorazmerni obrambi. S tem ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo ravnanje policistov (udarec v obraz) nujno potrebno za odvrnitev napada, je pojmovno nemogoče, da bi isto ravnanje (isti udarec) predstavljalo hkrati tudi protipravno dejanje, ki utemeljuje odškodninsko odgovornost.
neuporabno delo – odstop od pogodbe - poseben primer odstopa od pogodbe - izobraževanje
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno presodilo, da ima opravljena storitev tožeče stranke tako napako, da za toženo stranko ni bila uporabna, ker udeležencu izobraževanja, kljub uspešno opravljenemu preizkusu, ni izročila diplom (certifikatov) o uspešnem usposabljanju za prevoz blaga po zraku. Zato storitve ni dolžna plačati.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neopravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – bolniška odsotnost – potrdilo o zadržanosti z dela – nenadna in nepredvidljiva bolezen – pritožbene novote
Bolezen zakonitega zastopnika tožene stranke bi lahko bila opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar le v kolikor je ta bolezen nenadna in nepredvidljiva. Tožena stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajala le, da se zakoniti zastopnik tožene stranke naroka ni udeležil zaradi bolniške odsotnosti, ki je trajala od 25.11. do 2.12.2009. Te trditve ne zadoščajo za ugotovitev opravičljivega razloga za zamudo. Prav tako pa tudi iz predloženega zdravniškega potrdila ne izhaja, da je bila bolezen zakonitega zastopnika tožene stranke huda in nenadna in bi opravičevala izostanek z naroka.
ZZVZZ člen 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7, 9.
odpis prispevkov – materialna ogroženost
Ker tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči, ni izpolnjen že prvi od kumulativno določenih pogojev za odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje zaradi socialne ogroženosti zavezanca, zato ostalih pogojev v zvezi z odpisom celotnega dolga iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ni potrebno ugotavljati.
odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari - pravno relevantna škoda - popolna odškodnina
Tožeča stranka je tudi v kontekstu zatrjevanega nastanka škode navajala, da tožena stranka neupravičeno uporablja pomol (in da ga zato sama ne more uporabljati za popravilo ladij). Gre torej za nemožnost uporabe stvari, ki je lahko posledica kršitve pogodbe oziroma dogovora (če bi sporni pomol lahko uporabljala, bi drugim naročnikom popravljala ladje – kar je tožeča stranka v postopku na prvi stopnji zatrjevala – oziroma zaračunavala uporabo priveza). Takšno zmanjšanje premoženja bi za tožečo stranko lahko predstavljalo škodo, saj se zasleduje princip vzpostavitve takšnega premoženjskega položaja oškodovanca, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja (169. čl. OZ).
ZDSS-1 člen 58, 63, 63/1, 81, 81/1, 81/2. ZPIZ-1 člen 65, 65/1, 65/2.
obseg sodne presoje - vzrok invalidnosti
Ker je obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu vezan (in tudi omejen) na dejansko stanje, podano do izdaje dokončne odločbe toženca, je vzrok invalidnosti pri tožniku, pri katerem je poklicna vibracijska bolezen nedvomno obstajala že v času do dokončne odločbe, kljub temu da je bila diagnosticirana šele po njeni dokončnosti, poklicna bolezen,
nevestno delo v službi – neizpolnjevanje obveznosti – neskrbno ravnanje – kršitev upravne zakonodaje – javni uslužbenec - uradnik
Nevestno delo v službi po 262. členu KZ. Zavestnost in nevestnost nista protipomenki (antonima). Prva zadeva človekovo zavest kot stanje zavedanja nečesa ali vedenja o nečem, druga pomeni neizpolnjevanje obveznosti oziroma odstop od pričakovanega, natančnega ali skrbnega ravnanja.
pravica odstopiti od pogodbe – uveljavljanje pravice odstopiti od pogodbe – razdrtje pogodbe – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – neobrazloženost odločitve
Neutemeljene so pritožbene navedbe o zmotni uporabi materialnega prava, češ da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določila 12. člena posojilne pogodbe, ki ureja odstopno pravico tožeče stranke. Omenjeno pogodbeno določilo po oceni pritožbenega sodišča ne daje podlage za razumevanje, da že „pravica odstopiti od pogodbe“ zaradi plačilne zamude dveh zaporednih obrokov pomeni razdrtje pogodbe; pač pa, da bi upnik lahko zahteval vračilo celotnega posojila le v primeru, če bi uveljavil odstopno pravico. Slednjega pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064011
ZPP člen 318.
zamudna sodba – nesklepčna tožba – priposestvovanje – nasprotje med dejstvi in dokazi
Zatrjevana tožnikova posest ni v nasprotju z dejstvom, da je v zemljiški knjigi kot lastnik spornih nepremičnin vpisan toženec. Res se sicer domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v ZK, vendar ravno to domnevo tožnik izpodbija s tožbo. Lastninska pravica na nepremičnini se namreč s priposestvovanjem pridobi na izviren način in po samem zakonu, vpis v ZK pa je le deklaratorne narave.
tekst :
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (prvi odstavek izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugotovilo, da je tožnik lastnik nepremičnin parc. št. 1144/2 – pašnik v izmeri 5270 m2, parc. št. 1144/1 – njiva v izmeri 15412 m2 in parc. št. 1141/4 – pašnik v izmeri 1570 m2, vpisanih v vl. št. 34 k.o. V., katerih zemljiškoknjižni lastnik je toženec. Tožnikov zahtevek za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine za vpis njegove lastninske pravice pa je zavrnilo.
Toženec se je pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe zaradi nesklepčnosti tožbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Meni, da za izdajo zamudne sodbe ni bilo zakonskih pogojev. Tožnikove navedbe v tožbi so kontradiktorne in iz njih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Toženec je pričakoval, da bo sodišče ugotovilo nesklepčnost tožbe, zato tudi ni odgovoril na tožbo. Ta je naravnost smešna. Iz zemljiškoknjižnega izpiska, na katerega se sklicuje, jasno izhaja, da je toženec lastnik spornih parcel, predlagane priče R. S. pa sodišče ni zaslišalo. Sodbo je oprlo na tožnikovo neresnično trditev, da je v dobri veri užival sporne nepremičnine 35 let. Nasprotno lahko potrdijo vaščani R. in še marsikdo drug. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zavrniti tožbeni zahtevek.
Tožnik je odgovoril na pritožbo, vendar prepozno. Pritožbo je prejel 21.1.2010, odgovor pa je vložil šele 17.2.2010, torej po izteku 15-dnevnega roka iz 1. odstavka 344. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB3, 45/08, 57/09 in 12/10). Sodišče druge stopnje ga zato pri odločanju o pritožbi skladno z 2. odstavkom istega člena ni upoštevalo.
Pritožba ni utemeljena.
Zamudna sodba, s katero sodišče brez obravnavanja ugodi tožbenemu zahtevku, če so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 318. člena ZPP, temelji na domnevi, da toženec, ki ni odgovoril na tožbo, priznava tožnikove dejanske navedbe v tožbi. Zamudne sodbe zato po 2. odstavku 338. člena ZPP ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To pomeni, da toženec v pritožbi ne more več ugovarjati, da tožbene trditve, ki predstavljajo dejansko podlago izpodbijane sodbe, niso resnične.
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da tožba ni sklepčna. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja prav takšna pravna posledica, kot jo uveljavlja tožnik. Ta naj bi sporne nepremičnine skupaj s svojimi pravnimi predniki že več kot 35 let užival v prepričanju, da so njegova last. Potemtakem je tožnik s priposestvovanjem pridobil lastninsko pravico na spornih nepremičninah že po prejšnjem Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR; Ur. l. SFRJ, št. 6/80, 20/80 in 36/90). Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem je v skladu s 3. odstavkom 28. člena ZTLR namreč zadoščala 20-letna dobroverna posest.
Katere tožbene navedbe naj bi bile kontradiktorne, toženec v pritožbi ni pojasnil. Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju s predloženimi dokazi in je drugačna pritožbena trditev brez podlage. Sodišče pred izdajo zamudne sodbe ni bilo dolžno zaslišati predlagane priče in tudi tožnik njene pisne izjave ni bil dolžan priložiti tožbi, kot si zmotno razlaga toženec. Sodišče namreč izda zamudno sodbo brez obravnavanja. Zatrjevana tožnikova posest ni v opreki z dejstvom, da je v zemljiški knjigi kot lastnik spornih nepremičnin vpisan toženec. Res se po 1. odstavku 11. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ; Ur. l. RS, št. 87/02) domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, vendar ravno to domnevo tožnik izpodbija s tožbo. Lastninska pravica na nepremičnini se namreč s priposestvovanjem pridobi na izviren način in po samem zakonu, vpis tako pridobljene lastninske pravice v zemljiško knjigo pa je le deklaratorne narave.
Domnevnega nasprotja med dejstvi in dokazi, kot ga poskuša prikazati pritožba, torej v obravnavanem primeru ni. Ker so bili za izdajo izpodbijane zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji, je bilo brez podlage toženčevo pričakovanje, na katerega se sklicuje v pritožbi, da bo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek (v celoti) zavrnilo, če že ne zavrglo tožbo.
V postopku na prvi stopnji je bilo torej pravilno uporabljeno materialno pravo. Zatrjevanih procesnih kršitev ni bilo, prav tako ne tistih, na katere mora sodišče druge stopnje v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Toženčevo pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v izpodbijanem delu potrdilo prvo sodbo.
Na novo zastekljeno avtobusno postajališče brez posebnih okvirjev in brez posebnih označb na steklu ni nekaj običajnega in pričakovanega, saj je splošno znano, da so gladke steklene površine (objekti) v vsakodnevnem življenju bodisi zasenčene bodisi šrafirane bodisi označene s posebnimi nalepkami (npr. ptiči, s čimer se še živali varuje pred slučajnimi trki v steklo). Za zasteklitev, ki ni takšna, je možno in celo verjetno, da se jo spregleda. Objektivno predvidljiva posledica opustitve toženke, da steklo ni bilo na nobenega izmed možnih načinov označeno, je bila torej verjetnost nastanka škode, omilitev tega povečanega rizika pa bi ob le malo večji skrbnosti toženka zlahka prevedla v lastne stroške. Ker toženka ni dokazala, da je ravnala tako, kot je treba, odgovarja tožniku, ki se je kot pešec zaletel v steklo, za škodo, ki jo je pri tem utrpel. Le tako lahko odškodninsko pravo opravi tudi svojo preventivno družbeno vlogo, ki je v spodbujanju udeležencev v razmerju k čim bolj skrbnem ravnanju.
Ni v skladu z namenom sistema dvostopenjskega sojenja in funkcijo pravice do pravnega sredstva, če bi pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo prvič odmerilo šele sodišče druge stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0004382
SPZ člen 108. OZ člen 51, 51/3.
etažna lastnina - sporazum - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - solastnina - preoblikovanje solastnine v etažno lastnino - stroški - pogodbena volja strank - nepravdni postopek
Običajno krijeta stroške ureditve etažne lastnine solastnika v skladu s solastninskim deležem. Takšno je tudi pravilo, če se stranki ne moreta sporazumno dogovoriti za preoblikovanje solastnine v etažno lastnino in se to ureja v nepravdnem postopku. Vendar je v konkretnem primeru bila etažna lastnina dogovorjena v sporazumu, zato je odločilna pogodbena volja strank, ki sta sporazum o oblikovanju etažne lastnine sklepali. Stranke so načelno proste pri določitvi pogodbene vsebine. Primerjava z nepravdnim postopkom zato v tem sporu ni primerna.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0062818
ZD člen 62, 64.
pismena oporoka pred pričami – vrstni red podpisov – postavitev novega izvedenca
Vloga oporočnih prič je v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa in njegove izjave, da je sestavek njegova oporoka, ter da lahko ti dejstvi potrdita. Vrstni red podpisovanja zato ni pomemben (in ga tudi zakon ne predpisuje).
Ni sam po sebi utemeljen predlog za postavitev novega, drugega izvedenca (iste stroke), če katera od strank z že podanim mnenjem ni zadovoljna. Nejasnosti podanega mnenja ali dvom vanj je treba najprej poskusiti odpraviti z zaslišanjem izvedenca, šele če to ni uspešno, je moč predlagati novega.
Tožnica je tako z razporeditvijo na delo v invalidsko delavnico kot z občasnim opravljanjem drugih del, za katerega je prejemala sicer plačilo po pogodbi o zaposlitvi, soglašala in temu ni ugovarjala. Ker niti iz njene izpovedi ne izhaja nestrinjanje z dejanskim opravljanjem drugih del ali da bi bila zaradi opravljanja drugih del kakorkoli prizadeta, ravnanje tožene stranke nima znakov nadlegovanja na delu, tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine pa ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0004913
ZPP člen 7, 7/1, 142, 142/8, 286b, 286a, 339, 339/1. ZDSS-1 člen 25, 25/4. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/3, 61. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje člen 36, 36/3, 37/1, 37/1-2.
izvedensko mnenje - pripombe
Če je bil tožnik mnenja, da sodišče prve stopnje krši postopek v zvezi z dokazovanjem odločilnih dejstev, da neutemeljeno ni izvedlo predlaganih dokazov in se o njihovi zavrnitvi tudi ni ustrezno izjavilo, bi moral glede na 286.a in 286.b ZPP na navedene kršitve opozoriti in zahtevati njihovo odpravo takoj po prejemu sklepa o postavitvi izvedenca oziroma najkasneje v roku, ki ga je sodišče prve stopnje določilo za podajo pripomb k izvedenskem mnenju. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje podano izvedensko mnenje pravilno upoštevalo.
Tudi v ničnostih patentnih sporih je treba predmet (izum) presoje najprej opredeliti in nato v drugi fazi presojati materialno-pravne pogoje po 112. členu ZIL-1 (tako imenovani dvo-fazni postopek). Vendar pa taka presoja ni formalizirana in ne gre za posebej predpisano obličnost.
Interpretacija patentnih zahtevkov mora biti uravnotežena in upoštevati različne interese, tako na eni strani imetnika patenta ter na drugi strani vseh ostalih, ki so omejeni s samo podelitvijo monopolne pravice (patenta). Ravnotežje je treba iskati v samem besedilu patentnega zahtevka ter pri tem upoštevati informacijsko funkcijo patenta, ki nudi ostalim udeležencem v pravnem prometu pravno varnost. Interpretacija patentnega zahtevka ne sme postati nerazumno razlaganje besedila samega patentnega zahtevka.
Ko presojamo izum, slednjega presojamo kot celoto, pri čemer vse karakteristike izuma presojamo s stališča, ali njihov seštevek doprinese nekaj inventivnega glede na trenutno stanje (dan prijave) tehnike. Za inventivno raven je tako potreben nek sinergijski učinek vseh karakteristik izuma, kot je opredeljen s patentnim zahtevkom in ne zgolj seštevek navedenih karakteristik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0057413
ZPP člen 13, 206, 206/1. ZZZDR člen 56, 56/2, 56/3.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju - posojilo
Od višine deleža na skupnem premoženju (ne le na stanovanjski hiši, za katero je bilo najeto posojilo), je odločilen obseg obveznosti povrnitve po razvezi plačanih obrokov posojila, kar tožnica uveljavlja s predmetno tožbo.
Za presojo deleža na skupnem premoženju ni pravno odločilna okoliščina, da kredit ob razdoru skupnosti ni bil v celoti odplačan, niti koliko je bilo odplačanega v času izvenzakonske skupnosti in koliko po njej, kot tudi ne, kdo ga je odplačeval.
ZPIZ-1 člen 53, 201. Temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1982) člen 26, 54. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 19. dokument : VDS0004900.
prišteta doba – višina pokojnine
Ker je bila tožnici starostna pokojnina na podlagi predpisov, veljavnih do 31. 12. 2009, že odmerjena na podlagi polne pokojninske dobe 35 let v višini 85 %, to je v najvišjem možnem odstotku po prejšnjih predpisih, tudi v primeru, da bi se ugotovilo, da je pri njej ekstrapiramidno obolenje obstajalo že v času, ko je bila kot zavarovanka v delovnem razmerju, oziroma obvezno zavarovana na drugi podlagi, prišteta doba ne bi mogla vplivati na višjo pokojnino.
odgovornost cestnega podjetja – odgovornost koncesionarja - odgovornost države - opustitev ravnanja – vzročna zveza pri opustitvi - direkcija za ceste
Cestno podjetje kot koncesionar ne odgovarja za opustitveno ravnanje. Splošni in abstraktni predpisi nalagajo dolžnost vzdrževanja, upravljanja, grajenja cest itd. v breme države, ki to nalogo opravlja preko Direkcije RS za ceste. Na strani države je zato podana tudi odškodninska odgovornost.
Kadar odškodninska odgovornost temelji na opustitvenem ravnanju oškodovanca, naravne (fizikalne) vzročne zveze ni. Pravnorelevantna vzročna zveza je zato umetno vzpostavljena s pomočjo teorije o ratio legis vzročnosti. To pa pomeni, da mora biti s splošnim in abstraktnim pravnim aktom subjektu naloženo dolžnostno ravnanje. Šele opustitev tako določenega dolžnostnega ravnanja lahko predstavlja podlago odškodninske odgovornosti. Poleg takšnega primera pa odškodninska odgovornost za opustitveno ravnanje obstaja izjemoma še tedaj, ko obveznost določenega ravnanja nedvomno izhaja iz temeljnih pravil človeške skupnosti.