Za oškodovanko, ki je v starosti 11 let v škodnem dogodku utrpela raztrganino leve ledvice, raztrganino vranice ter nestabilni zlom leve polovice medenice, zaradi česar sta ji bili odstranjeni ledvica in vranica, je primerna in pravična odškodnina za negmotno škodo v znesku 91.300 EUR (98 povprečnih plač).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev
Ker je postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev, je bila tožena stranka dolžna izdelati program razreševanja presežnih delavcev. Pri številu presežnih delavcev bi morala upoštevati tako delavce, katerim dejansko preneha delovno razmerje zaradi odpovedi iz poslovnega razloga, kot delavce, katerim se poda odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma se na drug način reši njihov status (skupno 14 delavcev od 98 delavcev).
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058441
ZPP člen 458/1, 495/1.
pogodba o sodelovanju – splošni pogoji poslovanja – uporaba splošnih pogojev poslovanja – izguba pošiljke – spor majhne vrednosti - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje
Pravilno je pravno stališče tožene stranke, da splošni poslovni pogoji poslovanja, sprejeti leta 2006, ne morejo veljati za nazaj. Zato je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev oprlo na splošne poslovne pogoje iz leta 2002. Ker pa iz teh splošnih pogojev ne izhaja, da znaša jamstvo tožene stranke za vsako izgubljeno pošiljko le 550,00 EUR, pač pa 2.08646 EUR, je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, neutemeljen.
pravica odstopiti od pogodbe – uveljavljanje pravice odstopiti od pogodbe – razdrtje pogodbe – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – neobrazloženost odločitve
Neutemeljene so pritožbene navedbe o zmotni uporabi materialnega prava, češ da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določila 12. člena posojilne pogodbe, ki ureja odstopno pravico tožeče stranke. Omenjeno pogodbeno določilo po oceni pritožbenega sodišča ne daje podlage za razumevanje, da že „pravica odstopiti od pogodbe“ zaradi plačilne zamude dveh zaporednih obrokov pomeni razdrtje pogodbe; pač pa, da bi upnik lahko zahteval vračilo celotnega posojila le v primeru, če bi uveljavil odstopno pravico. Slednjega pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala.
izrek sodbe – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Neskladje med izrekom in obrazložitvijo sodbe glede datuma pričetka teka zakonskih zamudnih obresti predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo je glede na njeno naravo mogoče odpraviti brez glavne obravnave pred pritožbenim sodiščem, že na seji pritožbenega senata.
neuporabno delo – odstop od pogodbe - poseben primer odstopa od pogodbe - izobraževanje
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno presodilo, da ima opravljena storitev tožeče stranke tako napako, da za toženo stranko ni bila uporabna, ker udeležencu izobraževanja, kljub uspešno opravljenemu preizkusu, ni izročila diplom (certifikatov) o uspešnem usposabljanju za prevoz blaga po zraku. Zato storitve ni dolžna plačati.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0062818
ZD člen 62, 64.
pismena oporoka pred pričami – vrstni red podpisov – postavitev novega izvedenca
Vloga oporočnih prič je v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa in njegove izjave, da je sestavek njegova oporoka, ter da lahko ti dejstvi potrdita. Vrstni red podpisovanja zato ni pomemben (in ga tudi zakon ne predpisuje).
Ni sam po sebi utemeljen predlog za postavitev novega, drugega izvedenca (iste stroke), če katera od strank z že podanim mnenjem ni zadovoljna. Nejasnosti podanega mnenja ali dvom vanj je treba najprej poskusiti odpraviti z zaslišanjem izvedenca, šele če to ni uspešno, je moč predlagati novega.
ZOR člen 612. OZ člen 631. ZPP člen 254/2, 254/3, 286/4, 339/2-15.
gradbena pogodba – podizvajalska pogodba – izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – neposredna zahteva prevzemnikovih sodelavcev do naročnika – neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – načelo vestnosti in poštenja – pripoznava prevzemnikove terjatve do naročnika – pripoznava terjatev – solidarna obveznost prevzemnika posla in naročnika – solidarna obveznost z obveznostjo po pravnomočni sodbi – predložitev listine po prvem naroku za glavno obravnavo
Za neposredni zahtevek (actio directa), ki ga ima podizvajalec po 612. členu ZOR v razmerju do naročnika, mora biti podanih več predpostavk. Poleg terjatve podizvajalca do prevzemnika posla mora obstajati dospela terjatev prevzemnika posla do naročnika za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec. Zakon pa nalaga še dodatni pogoj, in sicer da morata biti terjatvi „pripoznani“. Za izpolnitev tega pogoja zadošča, da sta ugotovljeni obstoj in višina terjatev. Namen tega pogoja namreč je, da naj naročnik plača terjatve le v nesporni višini, saj sicer obstoji nevarnost, da jih prevzemnik posla ob končnem obračunu ne bo priznaval.
ZFPPIPP člen 443/1, 443/3-2, 444, 444/4, 444/5. ZPP člen 343/3.
nedovoljena pritožba – pravni interes za pritožbo – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – aktivna legitimacija za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka
Po določilu 444. člena ZFPPIPP ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije niso družbeniki tisti, ki pridobijo aktivno legitimacijo za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Pač pa lahko upniki likvidirane družbe predlagajo začetek stečajnega postopka. Če tega ne storijo, sodišče tožbo zavrže (4. in 5. odstavek). To možnost bi na podlagi določbe 2. alineje 2. točke 3. odstavka 443. člena člena istega zakona imela tudi pritožnica, vendar le, če bi zatrjevala, da vtoževana terjatev pomeni najdeno premoženje v smislu 1. odstavka 443. člena ZFPPIPP.
poziv na predložitev pooblastila – odobritev opravljenih pravdnih dejanj – poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge – zmotna presoja procesnih dejstev
Sklep z dne 19.10.2009, s katerim je sodišče pozvalo tožečo stranko, naj predloži pooblastilo odvetnika za zastopanje in še en izvod odgovora na ugovor z dne 29.5.2009, je pooblaščenec tožeče stranke, kot dokazuje sodišču vrnjena povratnica, pripeta k list. št. 26, prejel dne 21.10.2009. K pritožbi je predložil fotokopirano pooblastilo z dne 18.3.2009 ter izvod odgovora na ugovor z dne 29.5.2009 in potrdilo pošte, iz katerega je razvidno, da je obe listini priporočeno poslal na Okrožno sodišče v Ljubljani iz Kočevja dne 22.10.2009 ob 16.56 uri. Ker je s tem po oceni pritožbenega sodišča dokazal, da je pozivu prvostopnega sodišča iz sklepa z dne 19.10.2009 sledil, je izpodbijani sklep oprt na zmotno presojo procesnih dejstev.
sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi - ugovor po izteku roka - odlog plačila terjatve - obrazloženost ugovora
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko dolžnik z (rednim) ugovorom zoper takšen sklep ugovarja le novemu izvršilnemu sredstvu, razlogov, ki bi temu sredstvu nasprotovali pa v obravnavanem primeru dolžnik ni uveljavljal. Pod pogoji iz 56. čl. ZIZ je sicer tudi v tej fazi postopka mogoče vložiti ugovor po izteku roka.
ZPP člen 116, 214/1, 154/1. OT tarifna številka 19-4, 20-3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje – napaka administrativnega osebja – skrbnost odvetnika pri organizaciji dela pisarne – neprerekana dejstva – priznana dejstva - pravdni stroški v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje
Napaka tajnice, zaposlene v odvetniški pisarni, pri vpisu ure razpisanega naroka v obravnavanem primeru ne predstavlja opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sklicevanje na komentar 116. člena ZPP dr. Aleša Galiča na strani 483 ni upoštevno. Teoretičnih pogledov in stališč nemške sodne prakse ni možno nekritično razlagati in uporabiti, kot to razume tožeča stranka, saj bi bilo na ta način omogočeno, da odvetnik lastne napake preprosto prevali na zaposlene v svoji pisarni. Odvetnik je tisti, ki mora delo v svoji pisarni organizirati tako, da pri njem ne prihaja do napak oziroma zamud. Prav gotovo ni sprejemljivo, da odvetnik, ki je v obravnavanem primeru osebno iz rok stranke dne 17.6. 2009 prejel dokumentacijo in sprejel pooblastilo, administrativnemu osebju poveri spremljanje razporeda narokov, pri tem pa nikoli ne vpogleda njemu osebno izročenega vabila na narok za glavno obravnavo. Odvetnik se mora seznaniti s celotnim procesnim gradivom, torej tudi z vabilom za narok za glavno obravnavo. Odgovornosti za seznanitev z razpisom naroka tako ne more prevaliti na administrativno osebje in trditi, da je do napake prišlo po krivdi administrativnega osebja.
Stranka mora predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, sicer je vloga nepopolna. Sodišču pred zavrženjem nepopolne vloge, če jo je vložil odvetnik, stranke ni treba pozivati na dopolnitev.
ZPIZ/92 člen 126. ZPIZ člen 60, 94. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81, 81/3.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - nadomestilo za invalidnost
Dodatna omejitev pri delu pri tožnici še ne pomeni popolne nezmožnosti za delo, zaradi spremembe v stanju invalidnosti pa tožnica v primeru priznanja novih pravic ne bi bila več upravičena do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ki ga prejema na podlagi ZPIZ/92 (v višini 50 % od pokojninske osnove, od katere bi se ji odmerila invalidska pokojnina), pač pa (ob izpolnjenih pogojih) do nadomestila za invalidnost (v višini 40 % enake osnove), ki bi bilo nižje. Iz tega razloga je odločitev, da se izpodbijana odločba tožene stranke ne odpravi oz. spremeni, pravilna, saj bi bila sprememba tožnici v škodo.
gradbena pogodba – naročnik – pogodbena stranka – plačilo po začasnih situacijah – vsebina dogovora – jezikovna razlaga – drugačna vsebina dogovora od zapisanega – trditveno in dokazno breme
Pritožnica zmotno uporabo materialnega prava vidi v zatrjevano napačni presoji prvostopnega sodišča, da dokazno breme o tem, da je imel Sporazum drugačno vsebino od dobesednega pomena, bremeni tožečo stranko. S Sporazumom sta se oba investitorja za „izvedena dela na objektu R.“ ter za škarpo v Š. zavezala plačati 40.000,00 DEM. Iz tega zapisa sledi, da se“ izvedena dela nanašajo na vsa dela, ne le na dela do III. gradbene faze, kot je določala prva pogodba med prvim investitorjem A. Č. in tožečo stranko. Zgolj dejstvo, da tožena stranka zanika sklenitev tudi z njene strani podpisane pogodbe za več dela, ki so bila nesporno opravljena, ne opravičuje prenosa dokaznega bremena za trditve, da se medsebojni Sporazum ne nanaša tudi na dela, izvedena po pogodbi, na toženo stranko. Drugačno tolmačenje Sporazuma, kot izhaja iz njegove vsebine, bi bilo tožeči stranki v prid. Zato je ona tista, ki mora to drugačno vsebino dokazati. Po določilu 1. odst. 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, ki so njej v prid. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču, da bi tožeča stranka, če je ob podpisu Sporazuma imela v mislih, da prenehajo obveznosti zgolj po prvi pogodbi, morala izpodbijati sklenjeni Sporazum.
spor majhne vrednosti - zakonske zamudne obresti – kapitalizirane zamudne obresti – prodajna pogodba – dogovor o znižanju kupnine
Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka toženi stranki za dobavljeni les izstavila več računov in da sta po dobavi dosegli soglasje o 5 % popustu kupnine. Predmet tožbenega zahtevka sta dva obrestna obračuna, s katerima tožeča stranka vtožuje plačilo zakonskih zamudnih obresti od z zamudo plačanih računov. Sodišče prve stopnje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker "da je bilo med strankama dogovorjeno, da se za sporne račune prizna 5 % popust, kar izhaja zlasti iz fax sporočila z dne 16.2.2007 in 23.3.2007. Ker pa je istočasno zapisalo, da "ni moglo slediti tožeči stranki, ko navaja, da je upravičena do plačila zakonskih zamudnih obresti za račune, ki so bili plačani z zamudo, ker naj se ne bi s toženo stranko o tem nikoli dogovarjala", ostaja nepojasnjeno, zakaj je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti zavrnilo.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti – kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - varnostni ukrep – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu – neprištevnost storilca
Navaja, da je v predmetni zadevi obravnavano kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, zaradi storitve takšnega kaznivega dejanja pa storilcu ni mogoče izreči varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po prvem odstavku 64. člena KZ, saj ne gre za hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje. Pritožba, ko navaja, da storilcu kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (oziroma glede na neprištevnost storilca dejanja, ki ima znake tega kaznivega dejanja, kot v obravnavanem primeru), tega ukrepa ni mogoče izreči, nima prav.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0057413
ZPP člen 13, 206, 206/1. ZZZDR člen 56, 56/2, 56/3.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju - posojilo
Od višine deleža na skupnem premoženju (ne le na stanovanjski hiši, za katero je bilo najeto posojilo), je odločilen obseg obveznosti povrnitve po razvezi plačanih obrokov posojila, kar tožnica uveljavlja s predmetno tožbo.
Za presojo deleža na skupnem premoženju ni pravno odločilna okoliščina, da kredit ob razdoru skupnosti ni bil v celoti odplačan, niti koliko je bilo odplačanega v času izvenzakonske skupnosti in koliko po njej, kot tudi ne, kdo ga je odplačeval.
ZPIZ-1 člen 53, 201. Temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1982) člen 26, 54. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 19. dokument : VDS0004900.
prišteta doba – višina pokojnine
Ker je bila tožnici starostna pokojnina na podlagi predpisov, veljavnih do 31. 12. 2009, že odmerjena na podlagi polne pokojninske dobe 35 let v višini 85 %, to je v najvišjem možnem odstotku po prejšnjih predpisih, tudi v primeru, da bi se ugotovilo, da je pri njej ekstrapiramidno obolenje obstajalo že v času, ko je bila kot zavarovanka v delovnem razmerju, oziroma obvezno zavarovana na drugi podlagi, prišteta doba ne bi mogla vplivati na višjo pokojnino.
ZD člen 163, 212, 212-1, 213, 213/4. ZPP člen 210, 210/3.
spor o premoženju, ki spada v zapuščino – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – mirovanje postopka – predlog za nadaljevanje postopka – domneva o umiku tožbe – sklep o umiku tožbe – učinki umika tožbe – ustavitev postopka
Če je tožba umaknjena, se šteje, kot da ni bila vložena. Umik tožbe odstrani vse njene učinke ex tunc.