IZVRŠILNO PRAVO - DAVKI - ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058526
ZDavP-2 člen 96, 96/3, 113, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. OZ člen 375, 375/1.
seznam izvršilnih naslovov – zakonske zamudne obresti - izvršilni naslov – prepoved obrestnih obresti - kapitalizirana glavnica – zavarovanje davkov
Po seznamu izvršilnih naslovov je upnik upravičen le do kapitalizirane glavnice in zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od navadne (t.j. nekapitalizirane) glavnice, ni pa upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti od t. i. kapitaliziranih obresti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0059671
OZ člen 179. ZPP člen 350.
pravična denarna odškodnina – individualizacija odškodnine – izpodbijanje odmere odškodnine v pritožbi – konkretizacija pritožbenih razlogov – zakonske zamudne obresti – izpolnitveni rok za obveznosti iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti
Zamudne obresti so posledica zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. Do nje pride po 1. odstavku 299. člena OZ, če dolžnik obveznosti ne izpolni v roku, določenem za izpolnitev. Le-tega v konkretni zadevi določa Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti (direktiva 2000/26/ES z dne 16. 5. 2000), prevzeta v naš pravni red s spremembami in dopolnitvami ZOZP leta 2005, in sicer gre za trimesečni rok. Zato drži pritožbena trditev o zgrešeni materialnopravni presoji odločitve sodišča prve stopnje o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti.
Bodisi izpostavljanje bodisi grajanje ugotovljenih okoliščin, ki sodijo v okvir dejstev individualizacije odškodnine, samo zase in brez primerjave s sodno prakso (določenimi odškodninami) v podobnih primerih, ko določena odškodnina ne izstopa iz okvirov ustaljene sodne prakse (ne „bode v oči“), ne pove ničesar oziroma ne omogoča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Pri tem je treba izhajati iz določbe 2. odstavka 350. člena ZPP, v okvirih katere pritožbeno sodišče na pravilnost materialnopravne presoje pazi (po uradni dolžnosti – ex officio) le v okvirih pritožbenih razlogov.
Zakonca, ki uveljavljata odškodnino iz iste dejanske in pravne podlage ter sta pooblastila istega odvetnika, ki je zanju istočasno vložil dve enaki tožbi, nista upravičena do povrnitve pravdnih stroškov nagrade pooblaščencu za ločeni tožbi, če zanju ne izkažeta utemeljenega razloga, pač pa le do povrnitve stroškov po 9. členu OT, ki določa 10 % zvišanje cene opravil odvetniških storitev za zastopanje dveh strank.
URS člen 2, 15, 15/1, 15/3, 23, 146. EKČP člen 6. ZST-1 člen 11, 21, 39.
taksna obveznost - dostop do sodišča - pravico do sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - socialna država - neustavnost ZST-1 - prehodne določbe ZST-1
Zgolj s sprožitvijo postopka tožniki niso mogli utemeljeno pričakovati določene višine taks v kasnejšem morebitnem postopku, do katerega lahko pride ali pa ne. To bi pomenilo, da za že uvedene postopke zakonodajalec nikdar ne bi smel povišati taks. Ustavno sodišče je že presodilo, da ni ustavno sporna prehodna ureditev, ki bi nove takse uveljavila za vse postopke v teku, ne samo za na novo začete postopke.
Ko stranka vloži neko vlogo, se lahko utemeljeno zanese na taksno tarifo veljavno v času vložitve vloge. Zato zakonodajalec tarife ne sme povišati za že vložene vloge (za katere taksa še ni bila terjana). Gotovo pa ista logika ne more veljati za celoten postopek, vključujoč celo izredna pravna sredstva.
Za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so začeli teči po uveljavitvi novega zakona, se uporablja nov zakon (ZST-1).
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0065013
SZ-1 člen 91, 109, 193, 193/1. SZ člen 150. ZPP člen 108, 108/2, 182, 182/3.
najemna pogodba – tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - razlaga SZ
V spornem primeru ne gre za stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, in zato ni sprejemljiva interpretacija prvostopnega sodišča, ki predstavlja nosilni argument izpodbijane sodbe, po katerem ni mogoče prenašati privilegija neprofitne najemnine tudi na ožje družinske člane bivšega imetnika stanovanjske pravice na stanovanju oziroma najemnika stanovanja, ki je kot bivši imetnik sklenil najemno pogodbo po določbah SZ. Lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev glede razmerja med najemniki in najemodajalci je razumen razlog za razlikovanje pravnih položajev najemnikov v denacionaliziranih in nedenacionaliziranih stanovanjih. V konkretnem primeru pa je lastnica stanovanja država, pri kateri je treba izpostaviti tudi njeno socialno funkcijo. Njen lastninski položaj oziroma status titularja lastninske pravice je treba zato obravnavati drugače kot položaj denacionalizacijskih upravičencev oziroma njihovih pravnih naslednikov, katerim je bilo vrnjeno v krivičnih postopkih podržavljeno premoženje. Še nadalje vztrajanje pri razmerjih, ki izvotljujejo lastninsko pravico ponovnih lastnikov denacionaliziranih stanovanj oziroma njihovih pravnih naslednikov, bi bilo nepravično. Zato njihove ponovno pridobljene pravice ni mogoče omejevati oziroma obremenjevati z najemnino, ki ne zagotavlja uresničevanja lastninskih upravičenj v polni meri, upoštevaje tudi, da so vrnjena stanovanja že tako ali tako prisilno – po sili zakona - obremenjena z zatečenimi najemnimi razmerji, izhajajočimi iz pravic bivših imetnikov stanovanjske pravice do sklenitve najemnih pogodb. Drugačna pa je situacija v konkretnem primeru. Ker je sodišče prve stopnje obravnavalo stanovanje tožene stranke enako, kot če bi šlo za denacionalizirano stanovanje, je zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo 109. člena novega SZ-1 in določbo 150. člena SZ.
V skladu z določbo 109. člena SZ-1, ki se upoštevaje določbo 1. odstavka 193 člena SZ-1, uporablja v tej pravdi, ki se je začela po uveljavitvi zakona, mora po smrti najemnika stanovanja lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji tudi z enim od ožjih družinskih članov in ne le z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je najemnik živel v zunajzakonski skupnosti. Za iste pogoje pa se nedvomno šteje tudi višina oziroma vrsta najemnine (primerjaj določbo 91. člena SZ-1, ki določa, kaj so bistvene sestavine najemne pogodbe). V konkretnem primeru predmetno stanovanje ni izgubilo statusa neprofitnega stanovanja. Zato pritožnici, upoštevaje cit. zakonske določbe, pripada najemna pogodba za neprofitno najemnino, torej najemnino, kot je bila določena že v skladu z metodologijo iz cit. določbe 150. člena SZ.
odškodnina - čezmerne imisije - hrup - primerjava z odškodninami v drugih primerih - zastaranje
Sodišče prve stopnje je upoštevalo delno zastaranje terjatve (tožnikom gre zaradi delnega zastaranja terjatve odškodnina le od 18.01.2004 do 30.10.2008).
Sodišče mora stranko, ki uveljavlja vračilo darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, opozoriti, da mora poleg dajatvenega postaviti tudi oblikovalni zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065075
OZ člen 173. ZPP člen 215, 216, 316.
povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, poškodbe in okvare zdravja – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja – višina denarne rente zaradi izgubljenega preživljanja – prosti preudarek – trditveno in dokazno breme
Denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja se odmeri glede na vse okoliščine primera. Ne more pa biti višja od tistega, kar bi oškodovanec dobival od umrlega, če bi bil ta še živ. Tako je treba ugotoviti, kakšen dohodek bi pokojnik dejansko dosegal, če bi še živel, in koliko od tega bi realno oziroma dejansko mogel prispevati k preživljanju tožnikov. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi uveljavljana stališča sodne prakse, da se upoštevajo vsi dohodki, ki bi jih umrli po rednem teku stvari lahko ustvaril - bodisi z rednim bodisi z dodatnim delom.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059238
ZPP člen 339, 339/1, 339/1-1. ZD člen 143, 162, 167, 204, 210. ZZZDR člen 56.
predmet zapuščinskega postopka – upnik kot stranka zapuščinskega postopka – razlogi za prekinitev postopka – zahteva za ločitev zapuščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik, ki zahteva ločitev zapuščine, je stranka zapuščinskega postopka. V primeru spora glede obsega zapuščine lahko pride do prekinitve postopka, ki jih 210. čl. ZD našteva le primeroma. Če upnik zahteva ločitev zapuščine, je treba opraviti popis in cenitev premoženja ter druge ustrezne ukrepe.
Zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice je mogoče utemeljeno zahtevati le proti imetniku vknjižene lastninske pravice in le na podlagi tožbe oziroma predloga, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka zahteva ugotovitev obstoja lastninske oziroma solastninske pravice, pridobljene na izviren način.
umik tožbe – soglasje nasprotne stranke – ravnanje odvetnika brez soglasja stranke
Odvetnik toženke je dal soglasje h umiku tožbe, zato je sodišče pravilno ustavilo postopek. V kolikor je odvetnik ravnal v nasprotju z voljo stranke, je to stvar njunega notranjega (mandatnega) razmerja, ki na potek postopka ne more vplivati.
prodajna pogodba – pridržek lastninske pravice – prodaja z lastninskim pridržkom – trditveno in dokazno breme – dokazni predlog – vsebina dokaznega predloga
Pridržek lastninske pravice je upravičenje oziroma jamstvo, ki ga pravni red daje prodajalcu, zaradi česar se kupec nanj ne more sklicevati in ga tudi ne uveljavljati, pač pa je prodajalec tisti, ki ima izbiro, da zahteva bodisi izpolnitev obveznosti (plačilo kupnine) bodisi vrnitev stvari.
Trditveno breme pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista pravotvorna dejstva, ki so odločilna za nastanek ali prenehanje pravice. Dokazni predlog pa mora biti oprt na konkretne trditve. Navedeno pomeni, da bi morala tožena stranka konkretizirano pojasniti, kdo, s kom in kdaj se je dogovoril kaj takšnega, česar pa ni storila. Namesto tega je predlagala le dokazna sredstva (dokaze), ne da bi prej postavila relevantne in konkretizirane trditve o dejstvih, ki naj bi se dokazala s temi dokaznimi sredstvi. Zaradi tega se kot pravilno izkaže ravnanje sodišča prve stopnje, ki je predlagane dokaze zavrnilo.
ZPP člen 318. OZ člen 179. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8. Codice di procedura civile (Zakonik o civilnem postopku, Italija, 1940) člen 140.
zamudna sodba - vročitev tožbe - vročanje v tujino - povrnitev nepremoženjske škode - padec s konja - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Prvostopenjsko sodišče je pri izdaji zamudne sodbe pravilno izhajalo iz predpostavke, da so navedbe v tožbi resnične in zaključilo, da iz teh navedb izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju in deloma tudi po višini. Glede na s tožbo zatrjevani obseg škode, ki jo je tožnica utrpela, priznana odškodnina ni v skladu s kriteriji iz 179. člena OZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prisojena odškodnina odstopa od odškodnin, ki se v sodni praksi prisojajo v podobnih primerih poškodb.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0002742
KZ člen 256, 256/1. ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-9, 371/1-11.
opis kaznivega dejanja – objektivna identiteta obtožbe in sodbe
Ob tem, ko državni tožilec ni posegel v dejanske očitke obtožbe, ko je prvo sodišče vse nespremenjene dejanske očitke povzelo v krivdorek, posegi pa so bili opravljeni le v neobvezni abstraktni opis dejanja, ne more biti utemeljen očitek, da ni podana objektivna identiteta med obtožbo in sodbo.
Haaška konvencija o civilnem postopku člen 1, 2, 6/1-1. ZPP člen 108/4, 135, 339/2-8.
vročanje osebi v tujini – vročanje po diplomatski pošti – neposredna vročitev po pošti - prostovoljen sprejem pošiljke
Ker med Republiko Slovenijo in med Republiko Srbijo ni veljavnega bilateralnega sporazuma, ki bi urejal pravno pomoč med organi obeh držav, se glede vročanja listin še vedno uporablja Haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1.3.1954, ki zaradi pravnega nasledstva po bivši SFRJ veže tako Slovenijo kot Republiko Srbijo. Skladno s to konvencijo se osebi s sedežem v Republiki Srbiji sodna pisanja vročajo po diplomatski poti s prevodom v jeziku zaprošene države, lahko pa tudi neposredno po pošti brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme.
Neposredna vročitev (s pošto) s konvencijo ni izključena ali prepovedana. Pogoj za pravilnost takšne vročitve je le, da naslovnik pošiljko prostovoljno sprejme. Tožeča stranka je s podpisom vročilnice sprejela tako poziv k popravi tožbi kot tudi izpodbijani sklep. V primeru, da sodnega pisanja ne bi želela sprejeti, bi morala bodisi odkloniti podpis vročilnice bodisi, če zaradi načina sprejemanja pošiljk pri tožeči stranki ni mogoče pregledati vsebine pred podpisom, nemudoma vrniti pisanje pošiljatelju z navedbo, da takšnega načina vročanja ne sprejema.
ugovor v izvršilnem postopku - zakonske zamudne obresti
Glede zakonskih zamudnih obresti od zneskov, navedenih v izvršilnem naslovu velja, da so do dneva glavne obravnave oziroma do izdaje sodbe (v konkretnem primeru do 7.6.2002), pravnomočno ugotovljene in zato dolžnik višini zamudnih obresti, nateklih do tega dne, v izvršilnem postopku ne more več ugovarjati s sklicevanjem na prej omenjeno ustavno odločbo, saj bi sicer izvršilno sodišče res poseglo v pravnomočen izvršilni naslov.
trditvena podlaga – dokazno breme – delitev stroškov upravnika – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka poda zadostno trditveno podlago, če navede ključ delitve stroškov, kateri podatek je pri razdelitvi stroškov upoštevala podatke o solastništvu. Tožena stranka je tista, ki mora navedeno izpodbiti, če želi uspeti s svojim ugovorom.