zastaranje odškodninske terjatve pri sukcesivno nastajajoči bodoči škodi – začetek teka zastaralnega roka – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – odškodnina za tujo pomoč
Za vsako naslednjo vtoževano terjatev (pri sukcesivno nastajajoči bodoči škodi) teče novi zastaralni rok od dneva, ko je bil prejšnji spor končan ali kako drugače poravnan.
Pri nečisti denarni terjatvi je nastanek tožničine odškodninske denarne terjatve in s tem toženkine zamude vezan na čas, ko je tožnica izrazila svojo škodo v denarju oziroma ko je od toženke zahtevala plačilo te škode. Zato gredo tožnici zakonske zamudne obresti od teh zneskov šele od dneva, ko je zahtevala to plačilo od toženke.
Plačilo pomoči ni pogoj za prisojo odškodnine za tujo pomoč, za uveljavljanje tovrstnega odškodninskega zahtevka pa je aktivno legitimiran oškodovanec. Oškodovanec ima pravico tudi do stroškov tuje pomoči, ki mu jo nudijo sorodniki ali znanci, saj ni pomembno, ali jim je bil dolžan plačati to pomoč, ampak da mu je navedene osebe niso bile dolžne nuditi.
dokazovanje – izvedenec – nasprotja v izvedeniškem mnenju – zaslišanje izvedenca – postavitev novega izvedenca
Sodišče bi moralo v skladu z 254. členom ZPP odpraviti nasprotja in pomanjkljivosti najprej z zaslišanjem izvedencev, ne pa, da je nekritično sledilo predlogom strank in po prvem najprej postavilo drugega, po drugem pa še tretjega izvedenca.
spori iz razmerij med starši in otroki – umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – odločanje po prostem preudarku
Določba 413. člena ZPP, po kateri sodišče v postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki o stroških postopka odloča po prostem preudarku, nalaga sodišču, da pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov upošteva vse okoliščine konkretnega primera, ne le uspeh v pravdi. Naloga sodišča je tudi, da prepreči, da bi zgolj zaradi priznanja pravdnih stroškov nastali nepotrebni spori, ki bi vplivali na razmerja med starši in otroki, ki so bila v postopku določena na podlagi sodne odločbe ali na podlagi sporazumnega dogovora pred CSD.
lastninska pravica – originaren način pridobitve lastninske pravice – priposestvovanje – priposestvovalna doba – dolžina priposestvovalne dobe – obstoj pravic – listine, ki so podlaga za vknjižbo – pravnomočna sodna odločba o ugotovitvi obstoja lastninske pravice
269. člen SPZ se nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestvovanje teklo še po uveljavitvi SPZ. Če pa je tožnik pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem že pred 1.1.2003, je treba uporabiti določbe ZTLR oziroma ODZ, ne pa SPZ.
Ne glede na določbe ODZ o dolžini priposestvovalne dobe je sodna praksa že v letu 1960 sprejela stališče o dvajsetletni priposestvovalni dobi za priposestvovanje nepremičnin.
pravno nasledstvo izbrisane družbe – izstop družbenika
Datum pravnomočnosti sklepa o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra se sicer navaja kot datum izstopa njenih družbenikov, čeprav ne gre za klasičen izstop družbenika.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – stiki – način izvrševanja stikov
Odločitev o stikih mora biti skladna z ustrojem življenja.
tekst :
Pritožbi se ugodi ter se sodba v izpodbijanem delu (točka 2/4 izreka) spremeni tako, da se pravilno glasi: „Vsak drugi vikend od petka od 17. ure, ko oče otroka prevzame na naslovu matere D. u. 5, K. do nedelje do 18. ure, ko oče otroka na isti naslov vrne.“
Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
O b r a z l o ž i t e v :
V tej pravdni zadevi je sodišče mladoletnega AA zaupalo v vzgojo, varstvo in oskrbo materi. Z 2. točko izreka je določilo način izvrševanja pravice do stikov med očetom in sinom.
Proti delu sodbe, ki se nanaša na izvrševanje stikov med vikendom, se pritožuje tožnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj napadeni del sodbe (točka 2/4 izreka) spremeni tako, da v nedeljo do 18. ure otroka pripelje toženec nazaj na naslov D. u. 5 v K.. Pritožnica navaja, da nima osebnega avtomobila. V celoti je odvisna od javnega prevoza. Avtobusni promet za kraj, kjer živi toženec, je sicer urejen, vendar zgolj za delovne dni, v nedeljo pa avtobus ne vozi. Ker je tudi do sedaj toženec vedno prevzel in pripeljal otroka na materinem naslovu, ni nobenega razloga, da tega ne bi počel tudi v bodoče.
Na pritožbo je odgovoril toženec. Predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da je zmotna ugotovitev tožeče stranke, da ima tožena stranka svoj avto. Navaja tudi, da je razdalja med obema strankama zgolj 5 km.
Pritožba je utemeljena.
Način izvrševanja stikov mora biti tak, da ustreza načinu življenja staršev in otroka. Mora biti torej skladen s konkretnim ustrojem življenja. Stiki so doslej potekali v skladu z začasnim sporazumom o stikih, ki sta ga stranki sklenili na naroku 3.10.2007. V sedaj spornem delu je bil dogovor tak, da za stike med vikendom oče otroka v petek prevzame ter ga v nedeljo pripelje nazaj na materin dom. Tak način izvrševanja stikov doslej očitno v življenju ni povzročal problemov ter zato ni nobenega razloga, da sodišče tak režim s končno odločbo spreminja. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter ob materialnopravni podlagi iz 2. odstavka 106a. člena ZZZDR (1) odločitev v izpodbijanem delu spremenilo tako, kot je predlagala pritožnica. Pooblastilo za spremembo je podano v 3. točki 365. člena ZPP (2).
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976 – Ur. l. RS, št. 16/2004).
(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – Ur. l. RS, št. 45/2008).
Toženec v odgovoru na tožbo priznanje, da nepremičnina sodi v skupno premoženje, na katerem tožnici sicer priznava vtoževani delež, pogojuje s tožničinim odkupom njegovega solastniškega deleža. Toženec torej ni pripoznal zahtevka, ob takšnem stališču toženca pa je bila tožba potrebna, zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo 157. čl. ZPP.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059238
ZPP člen 339, 339/1, 339/1-1. ZD člen 143, 162, 167, 204, 210. ZZZDR člen 56.
predmet zapuščinskega postopka – upnik kot stranka zapuščinskega postopka – razlogi za prekinitev postopka – zahteva za ločitev zapuščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik, ki zahteva ločitev zapuščine, je stranka zapuščinskega postopka. V primeru spora glede obsega zapuščine lahko pride do prekinitve postopka, ki jih 210. čl. ZD našteva le primeroma. Če upnik zahteva ločitev zapuščine, je treba opraviti popis in cenitev premoženja ter druge ustrezne ukrepe.
prodajna pogodba – pridržek lastninske pravice – prodaja z lastninskim pridržkom – trditveno in dokazno breme – dokazni predlog – vsebina dokaznega predloga
Pridržek lastninske pravice je upravičenje oziroma jamstvo, ki ga pravni red daje prodajalcu, zaradi česar se kupec nanj ne more sklicevati in ga tudi ne uveljavljati, pač pa je prodajalec tisti, ki ima izbiro, da zahteva bodisi izpolnitev obveznosti (plačilo kupnine) bodisi vrnitev stvari.
Trditveno breme pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista pravotvorna dejstva, ki so odločilna za nastanek ali prenehanje pravice. Dokazni predlog pa mora biti oprt na konkretne trditve. Navedeno pomeni, da bi morala tožena stranka konkretizirano pojasniti, kdo, s kom in kdaj se je dogovoril kaj takšnega, česar pa ni storila. Namesto tega je predlagala le dokazna sredstva (dokaze), ne da bi prej postavila relevantne in konkretizirane trditve o dejstvih, ki naj bi se dokazala s temi dokaznimi sredstvi. Zaradi tega se kot pravilno izkaže ravnanje sodišča prve stopnje, ki je predlagane dokaze zavrnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0002742
KZ člen 256, 256/1. ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-9, 371/1-11.
opis kaznivega dejanja – objektivna identiteta obtožbe in sodbe
Ob tem, ko državni tožilec ni posegel v dejanske očitke obtožbe, ko je prvo sodišče vse nespremenjene dejanske očitke povzelo v krivdorek, posegi pa so bili opravljeni le v neobvezni abstraktni opis dejanja, ne more biti utemeljen očitek, da ni podana objektivna identiteta med obtožbo in sodbo.
Haaška konvencija o civilnem postopku člen 1, 2, 6/1-1. ZPP člen 108/4, 135, 339/2-8.
vročanje osebi v tujini – vročanje po diplomatski pošti – neposredna vročitev po pošti - prostovoljen sprejem pošiljke
Ker med Republiko Slovenijo in med Republiko Srbijo ni veljavnega bilateralnega sporazuma, ki bi urejal pravno pomoč med organi obeh držav, se glede vročanja listin še vedno uporablja Haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1.3.1954, ki zaradi pravnega nasledstva po bivši SFRJ veže tako Slovenijo kot Republiko Srbijo. Skladno s to konvencijo se osebi s sedežem v Republiki Srbiji sodna pisanja vročajo po diplomatski poti s prevodom v jeziku zaprošene države, lahko pa tudi neposredno po pošti brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme.
Neposredna vročitev (s pošto) s konvencijo ni izključena ali prepovedana. Pogoj za pravilnost takšne vročitve je le, da naslovnik pošiljko prostovoljno sprejme. Tožeča stranka je s podpisom vročilnice sprejela tako poziv k popravi tožbi kot tudi izpodbijani sklep. V primeru, da sodnega pisanja ne bi želela sprejeti, bi morala bodisi odkloniti podpis vročilnice bodisi, če zaradi načina sprejemanja pošiljk pri tožeči stranki ni mogoče pregledati vsebine pred podpisom, nemudoma vrniti pisanje pošiljatelju z navedbo, da takšnega načina vročanja ne sprejema.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065075
OZ člen 173. ZPP člen 215, 216, 316.
povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, poškodbe in okvare zdravja – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja – višina denarne rente zaradi izgubljenega preživljanja – prosti preudarek – trditveno in dokazno breme
Denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja se odmeri glede na vse okoliščine primera. Ne more pa biti višja od tistega, kar bi oškodovanec dobival od umrlega, če bi bil ta še živ. Tako je treba ugotoviti, kakšen dohodek bi pokojnik dejansko dosegal, če bi še živel, in koliko od tega bi realno oziroma dejansko mogel prispevati k preživljanju tožnikov. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi uveljavljana stališča sodne prakse, da se upoštevajo vsi dohodki, ki bi jih umrli po rednem teku stvari lahko ustvaril - bodisi z rednim bodisi z dodatnim delom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSM0020978
OZ člen 177, 179. ZMed člen 6. ZPP člen 8, 165, 165/3, 286, 286/1, 338, 338/1, 339, 339/1, 350, 350/2, 355. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 13, 13/7. URS člen 34, 35, 39.
poseg v pravico do zasebnosti – razžalitev dobrega imena in časti – objava prispevka v oddaji - kolizija ustavnih pravic
Ustavno garantirane pravice niso absolutne in so omejene z enakovrednimi pravicami drugih, zato vsako poseganje vanje ni nedopustno že samo po sebi, temveč je o protipravnem posegu mogoče govoriti le, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, takšnega posega ne opravičujejo (test sorazmernost).
V spornem prispevku objavljene informacije so takšnega značaja, da lahko pripeljejo do oblikovanja negativnih vrednostnih sodb o posamezniku, zato je gotovo, da je bil interes tožeče stranke, da se te informacije ne razkrijejo javnosti, dejstvo, da so te bile objavljene brez njene privolitve, pa vodi v zaključek, da je s tem poseg v pravico do zasebnosti podan, za odločitev o temelju odškodninske odgovornosti v tem obsegu pa je ugotavljanje, ali so bile v prispevku objavljene informacije tudi resnične, nepomembno.
Če resničnost objavljenih dejstev ni relevantna pri reševanju kolizije s pravico do zasebnosti, pa to ne velja v primeru posega v čast in dobro ime.
Kodeks novinarske poklicne etike sicer govori o tem, da mora novinar, pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati pridobiti (in ne, da mora pridobiti) odziv osebe, na katero se informacije nanašajo, vendar pa stopnja skrbnosti, s katero mora novinar v teh primerih postopati, lahko le narašča sorazmerno s težo obtožb.
Vrednostno opredeljevanje novinarke v spornem prispevku ne more imeti takšne teže, da bi že samo po sebi utemeljevalo sklep o protipravnosti ravnanja tožene strank, če je bilo oblikovano na temelju informacij, za katere je tožena stranka lahko sklepala, da so verodostojne, ter so bile tudi preverjene v taki meri, kot je to bilo v danih okoliščinah mogoče. Pravica časti in dobrega imena je sestavljena iz dvoje komponent, pri čemer ena izraža zavest človeka o lastni vrednosti, druga pa izraža vrednost, ki jo ima prizadeti subjekt v družbi, zato je napad na čast in dobro ime potrebno obravnavati ne le z vidika subjektivnega doživljanja prizadetega, temveč tudi upoštevaje objektivne kriterije, v tem kontekstu pa zavržnost ravnanja tožeče stranke ne more ostati brez pomena.
trditvena podlaga – dokazno breme – delitev stroškov upravnika – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka poda zadostno trditveno podlago, če navede ključ delitve stroškov, kateri podatek je pri razdelitvi stroškov upoštevala podatke o solastništvu. Tožena stranka je tista, ki mora navedeno izpodbiti, če želi uspeti s svojim ugovorom.
ZPP člen 318. OZ člen 179. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8. Codice di procedura civile (Zakonik o civilnem postopku, Italija, 1940) člen 140.
zamudna sodba - vročitev tožbe - vročanje v tujino - povrnitev nepremoženjske škode - padec s konja - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Prvostopenjsko sodišče je pri izdaji zamudne sodbe pravilno izhajalo iz predpostavke, da so navedbe v tožbi resnične in zaključilo, da iz teh navedb izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju in deloma tudi po višini. Glede na s tožbo zatrjevani obseg škode, ki jo je tožnica utrpela, priznana odškodnina ni v skladu s kriteriji iz 179. člena OZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prisojena odškodnina odstopa od odškodnin, ki se v sodni praksi prisojajo v podobnih primerih poškodb.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - dopustnost zavarovanja terjatve - tožba na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja - prodajna pogodba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbijanje pogodbe - tretji - izločitvena tožba - pravica, ki preprečuje izvršbo
Ker je bila pogodba, z učinkom nasproti toženki v tem postopku do višine njene terjatve nasproti družbi R. izpodbita, in mora tožnik dopustiti, da se terjatev poplača s prodajo predmetnega poslovnega prostora, se tožnik ne more uspešno upirati zavarovanju s sklicevanjem na predmetno kupno pogodbo in na svojo lastninsko pravico na poslovnem prostoru.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 132, 132-1, 132-3, 132-4, 243. ZLNDL člen 2. ZNP člen 19, 19/1, 20, 30, 30/3.
zemljiškoknjižni postopek – izbris družbene lastnine – vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti na podlagi ZLNDL – stranka zemljiškoknjižnega postopka – izbrisna tožba
Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo, in sicer tudi, če ni sodeloval v zemljiškoknjižnem postopku na prvi stopnji. V tem primeru sodišče prve stopnje presodi, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva. Vendar ga mora vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena. Če udeleženec z interesom vloži pravno sredstvo po preteku tega roka, pa ga sodišče upošteva le, če ga je prejelo, preden je odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu drugega udeleženca.
Materialnopravno neveljavnost vpisa se sanira z izbrisno tožbo, kadar so zanjo podani pogoji. Po vsebini gre za stvarnopravno tožbo. Z njo se zavarujejo knjižne pravice na nepremičninah pred omejevanjem ali oškodovanjem, ki ga povzroči materialnopravno neveljavna vknjižba pravice nekoga drugega, zaradi česar varovana pravica preneha, se spremeni ali omeji.
ugovor v izvršilnem postopku - zakonske zamudne obresti
Glede zakonskih zamudnih obresti od zneskov, navedenih v izvršilnem naslovu velja, da so do dneva glavne obravnave oziroma do izdaje sodbe (v konkretnem primeru do 7.6.2002), pravnomočno ugotovljene in zato dolžnik višini zamudnih obresti, nateklih do tega dne, v izvršilnem postopku ne more več ugovarjati s sklicevanjem na prej omenjeno ustavno odločbo, saj bi sicer izvršilno sodišče res poseglo v pravnomočen izvršilni naslov.
umik tožbe – soglasje nasprotne stranke – ravnanje odvetnika brez soglasja stranke
Odvetnik toženke je dal soglasje h umiku tožbe, zato je sodišče pravilno ustavilo postopek. V kolikor je odvetnik ravnal v nasprotju z voljo stranke, je to stvar njunega notranjega (mandatnega) razmerja, ki na potek postopka ne more vplivati.