ugovor v izvršilnem postopku - zakonske zamudne obresti
Glede zakonskih zamudnih obresti od zneskov, navedenih v izvršilnem naslovu velja, da so do dneva glavne obravnave oziroma do izdaje sodbe (v konkretnem primeru do 7.6.2002), pravnomočno ugotovljene in zato dolžnik višini zamudnih obresti, nateklih do tega dne, v izvršilnem postopku ne more več ugovarjati s sklicevanjem na prej omenjeno ustavno odločbo, saj bi sicer izvršilno sodišče res poseglo v pravnomočen izvršilni naslov.
Tožnica bi tožbo morala vložiti v roku 30 dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njeni zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštovala, ampak je tožbo vložila po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30 dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - dopustnost zavarovanja terjatve - tožba na ugotovitev nedopustnosti zavarovanja - prodajna pogodba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbijanje pogodbe - tretji - izločitvena tožba - pravica, ki preprečuje izvršbo
Ker je bila pogodba, z učinkom nasproti toženki v tem postopku do višine njene terjatve nasproti družbi R. izpodbita, in mora tožnik dopustiti, da se terjatev poplača s prodajo predmetnega poslovnega prostora, se tožnik ne more uspešno upirati zavarovanju s sklicevanjem na predmetno kupno pogodbo in na svojo lastninsko pravico na poslovnem prostoru.
DENACIONALIZACIJA – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059228
ZDen člen 67, 88. OZ člen 9, 239, 520. ZIZ člen 17. ZPP člen 288.
skrbnik za poseben primer – upravičenja – nagib za sklenitev pogodbe – prenehanje pogodbe – res iudicata – izvršilni naslov – pridržna pravica
Prvemu tožencu (kot skrbniku za poseben primer) ni moč očitati samovoljnega delovanja v postopku denacionalizacije glede pritožbe zoper gradbeno dovoljenje oz. zlorabe procesnih pravic. Po določbi 88. čl. ZDen so pravni posli, sklenjeni po uveljavitvi ZDen (7.12.1991), s katerim se razpolaga z nepremičnim premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, nični. Na nepremičnini, ki je bila nacionalizirana pravnemu predniku pravdnih strank, zato ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice. Ker niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, je bila njegova pritožba utemeljena.
umik tožbe – soglasje nasprotne stranke – ravnanje odvetnika brez soglasja stranke
Odvetnik toženke je dal soglasje h umiku tožbe, zato je sodišče pravilno ustavilo postopek. V kolikor je odvetnik ravnal v nasprotju z voljo stranke, je to stvar njunega notranjega (mandatnega) razmerja, ki na potek postopka ne more vplivati.
ZPP člen 318. OZ člen 179. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8. Codice di procedura civile (Zakonik o civilnem postopku, Italija, 1940) člen 140.
zamudna sodba - vročitev tožbe - vročanje v tujino - povrnitev nepremoženjske škode - padec s konja - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Prvostopenjsko sodišče je pri izdaji zamudne sodbe pravilno izhajalo iz predpostavke, da so navedbe v tožbi resnične in zaključilo, da iz teh navedb izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju in deloma tudi po višini. Glede na s tožbo zatrjevani obseg škode, ki jo je tožnica utrpela, priznana odškodnina ni v skladu s kriteriji iz 179. člena OZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prisojena odškodnina odstopa od odškodnin, ki se v sodni praksi prisojajo v podobnih primerih poškodb.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0002742
KZ člen 256, 256/1. ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-9, 371/1-11.
opis kaznivega dejanja – objektivna identiteta obtožbe in sodbe
Ob tem, ko državni tožilec ni posegel v dejanske očitke obtožbe, ko je prvo sodišče vse nespremenjene dejanske očitke povzelo v krivdorek, posegi pa so bili opravljeni le v neobvezni abstraktni opis dejanja, ne more biti utemeljen očitek, da ni podana objektivna identiteta med obtožbo in sodbo.
Haaška konvencija o civilnem postopku člen 1, 2, 6/1-1. ZPP člen 108/4, 135, 339/2-8.
vročanje osebi v tujini – vročanje po diplomatski pošti – neposredna vročitev po pošti - prostovoljen sprejem pošiljke
Ker med Republiko Slovenijo in med Republiko Srbijo ni veljavnega bilateralnega sporazuma, ki bi urejal pravno pomoč med organi obeh držav, se glede vročanja listin še vedno uporablja Haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1.3.1954, ki zaradi pravnega nasledstva po bivši SFRJ veže tako Slovenijo kot Republiko Srbijo. Skladno s to konvencijo se osebi s sedežem v Republiki Srbiji sodna pisanja vročajo po diplomatski poti s prevodom v jeziku zaprošene države, lahko pa tudi neposredno po pošti brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme.
Neposredna vročitev (s pošto) s konvencijo ni izključena ali prepovedana. Pogoj za pravilnost takšne vročitve je le, da naslovnik pošiljko prostovoljno sprejme. Tožeča stranka je s podpisom vročilnice sprejela tako poziv k popravi tožbi kot tudi izpodbijani sklep. V primeru, da sodnega pisanja ne bi želela sprejeti, bi morala bodisi odkloniti podpis vročilnice bodisi, če zaradi načina sprejemanja pošiljk pri tožeči stranki ni mogoče pregledati vsebine pred podpisom, nemudoma vrniti pisanje pošiljatelju z navedbo, da takšnega načina vročanja ne sprejema.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti – dokazna ocena
V pritožbenem postopku je v sporu majhne vrednosti dovoljeno grajati dokazno oceno samo takrat, kadar je ta opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. čl. ZPP, ne pa kadar je vsebino neprepričljiva (zmotna ugotovitev dejanskega stanja).
Podaja ponudbe in začetek novega intervala se ne moreta začeti oziroma odvijati istočasno, saj je za podajo ponudbe ob 15.07 uri gotovo bil potreben določen čas. Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da zadnjega desetminutnega intervala ne bi smelo začeti ob 15.07 uri, torej v času, ko je ugotovilo podajo ponudbe najugodnejšega udeleženca, temveč bi moralo naslednji časovni interval začeti z enominutnim zamikom.
Na dražbi navzoči pooblaščenec upnika, ki se pritožuje, v pritožbi uveljavljene kršitve ni uveljavljal, čeprav bi glede na naravo same kršitve to lahko storil; v sami pritožbi tudi ne navaja, zakaj teh kršitev brez svoje krivde v postopku na prvi stopnji ni mogel navesti.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - domneva obstoja izbrisnega razloga - začetek postopka izbrisa - neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru
Sklep o začetku postopka izbrisa z dne 23.7.2009 nad subjektom vpisa je bil zato izdan na podlagi domneve, da je podan izbrisni razlog po 2. tč. 1. odst. 427. čl. ZFPPIPP. Ker je torej razlog neposlovanja na poslovnem naslovu predviden kot samostojen izbrisni razlog in v predmetni zadevi je hkrati to tudi razlog, zaradi katerega je bil začet postopek izbrisa, ni mogoče upoštevati upnikovih trditev v pritožbi, da ima terjatev do subjekta vpisa in da zato zoper subjekta vpisa ni mogoče voditi postopka izbrisa brez likvidacije.
ZSReg člen 2a, 2a/1, 2a/2, 2a/4. ZPRS-1 člen 2, 3, 3/1. ZGD-1 člen 667.
prenos podjetja na novo družbo - novonastala družba kot univerzalna pravna naslednica podjetja - pristojnost sodišča za vodenje sodnega registra - določitev matične številke subjektu vpisa - pristojnost AJPES-a za upravljanje sodnega registra
V pristojnosti sodišča je vodenje sodnega registra, ki pomeni odločanje o vpisih podatkov v sodni register, medtem ko je upravljanje sodnega registra v pristojnosti AJPES-a. Agencija na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta vpisa v sodni register, temu subjektu določi (med drugim) tudi matično številko.
Kadar gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), mora delodajalec dokazati le, da ima kršitev, ki se delavcu očita, vse znake kaznivega dejanja, ni pa mu treba ugotoviti krivdne oblike v kazenskopravnem smislu (ker/kadar krivda ni znak kaznivega dejanja).
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 73, 73/1, 74. ZUS-1 člen 5, 5/1. ZUP člen 224, 224/1. ZPIZ-1 člen 255, 255/2.
procesne predpostavke - dokončna odločba
Odločba, ki spreminja izrek prvostopenjske odločbe ZPIZ v smislu, da bo o zavarovančevih pravicah iz invalidskega zavarovanja ponovno odločeno, vsebinsko pomeni odpravo prvostopenjske odločbe. Ker s tako odločbo postopek odločanja o zahtevi za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ni bil končan, je ni mogoče šteti za dokončno odločbo, ki jo je dopustno izpodbijati v socialnem sporu.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek za vračilo pravdnih stroškov utemeljevala na pogodbeni podlagi in zatrjevala, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o zavarovanju odgovornosti na podlagi police in Splošnih pogojev, kot sestavni del zavarovalne pogodbe. Tožeča stranka se je sklicevala na določbe 1. točke 32 člena in 2. točke 32. člena Splošnih pogojev. Tožena stranka pa se je tožbenemu zahtevku upirala, češ da na podlagi med pravdnima strankama sklenjene pogodbe glede na 1. odstavek 1. člena zavarovalnih pogojev tožbeni zahtevek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje se ni izreklo o pogodbeni podlagi tožbenega zahtevka in trditvah tožeče stranke, da zaradi določbe 5. odstavku 31. člena splošnih pogojev tožeča stranka ni bila upravičena do zavrnitve oziroma pripoznave zahtevka v odškodninski pravdi. Prvostopenjsko sodišče trditev tožeče stranke o pogodbeni podlagi zahtevka sploh ni obravnavalo in o odločilnih dejstvih vrnitve stroškov na pogodbeni podlagi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje nima razlogov, zato je podana bistvene kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Ogrožujoča ravnanja pridržane osebe zaradi akutne alkoholne opitosti in ne zaradi simptomatike duševne bolezni ne opravičuje ukrepa prisilnega zdravljenja.
URS člen 49. ZDR člen 172, 172/3. OZ člen 8, 86, 86/1.
pogodba o izobraževanju – ničnost – načelo enake vrednosti dajatev – načelo sorazmernosti – svoboda dela
Zaradi nesorazmernosti zaveze tožene stranke, da bo po opravljenem izobraževanju, zaradi katerega je bila odsotna z dela 13 mesecev, še pet let ostala na delu pri tožeči stranki, je v tem delu pogodba o izobraževanju nična.
ZPIZ-1 člen 60, 71, 71/1, 261, 261/3, 397, 397/1. ZPP člen 213, 224, 224/1, 224/3.
pravice na podlagi invalidnosti - invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - mnenja invalidskih pokojnin - javna listina
Izvedenski mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje sta bili podani v ustrezni sestavi specialistov s področja tožnikovih težav in specialista medicine dela, prometa in športa. Podani mnenji se ujemata z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, s takšno oceno tožnikove delazmožnosti pa se je strinjal tudi lečeči ortoped. Glede na to, da tudi iz razpoložljive medicinske dokumentacije ni razvidno, da tožnik ne bi bil zmožen za delo z omejitvami v polnem delovnem času oziroma da bi prišlo pri njem do popolne izgube delovne zmožnosti, je pravilna odločitev, da se ne izvede predlagani dokaz po pridobitvi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca, saj ta dokaz ne bi pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja.
ZPIZ člen 124. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 129/2, 129/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/2.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo – zavrženje zahteve
Ker je tožnik vložil dve zahtevi za priznanje pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo, pa je bila prva (za priznanje od dneva, ko je tožniku delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, dejansko sporazumno prenehalo) z odločbo toženca že zavrnjena, je toženec drugo (za priznanje od dneva, ko bi tožniku sicer z iztekom časa prenehala pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas) pravilno zavrgel, saj se ne dejansko ne pravno stanje zadeve nista spremenila.
Ker na podlagi istega dejanskega stanja in iste pravne podlage o tem, ali je tožnik upravičen do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo že teče sodni postopek, je potrebno zaradi odločanja o isti pravici tožbo v tem delu zavreči.