ZPP člen 115/1, 116, 117/2, 316, 338/3, 454/3. ZS člen 83.
sodba na podlagi pripoznave – nepristop tožene stranke na narok – neupravičen izostanek z naroka – preložitev naroka – upravičeni razlogi za preložitev naroka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – rok za predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Skladno s 1. odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži, če za to obstajajo upravičeni razlogi. Preložitev naroka je izjema, ki jo je potrebno presojati strogo, in zato prelaganje naroka brez izkazanih upravičenih razlogov, ki jih po naravi stvari po telefonu ni mogoče zagotoviti, ne sme priti v poštev. Breme, da zatrjuje in izkaže obstoj upravičenih razlogov, leži na stranki, ki se na preložitev sklicuje. Tožena stranka tudi v pritožbi okoliščin svojega izostanka ne pojasni konkretneje in zanje tudi ne ponudi nikakršnih dokazov. Zgolj s sklicevanjem na predhodno obvestilo tožena stranka še ni izkazala obstoja upravičenega razloga za preložitev naroka.
117. člen ZPP v 2. odstavku določa, da se mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok, če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Ker je zatrjevan razlog za zamudo (zastoj v prometu) prenehal še isti dan in ker je bila tožena stranka takrat (na dan naroka za glavno obravnavo, 06. 07. 2009) z zamudo seznanjena, se je rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, upoštevaje sodne počitnice, skladno s 83. členom ZS iztekel 16. 08. 2009. Pritožbe, vložene 02. 09. 2009, zato ni mogoče obravnavati kot pravočasne vloge za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.
zavarovalna doba – prevzemnik kmečkega gospodarstva
Prevzemniku kmečkega gospodarstva se v zavarovalno dobo všteva čas opravljanja kmetijske dejavnosti pod pogoji, da je v času, ko vloži zahtevo, zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti kot svojega edinega ali glavnega poklica, da je prevzemnik kmečkega gospodarstva in da je v času, ki se všteva največ od 1. 1. 1972, opravljal kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Za prevzemnika kmečkega gospodarstva se šteje tisti, ki je postal nosilec kmetijske dejavnosti na podlagi pogodbe ali na podlagi dedovanja, kar se izkaže s pravnomočnim sklepom o dedovanju.
Ne da bi sodišče izvedlo ponujene dokaze (zaslišanje strank in prič ter poizvedbe pri tretjih osebah o uporabi lokalov) pomeni ocena prvostopenjskega sodišča o neprimernosti dokazov, češ da bi tožena stranka morala pojasniti, zakaj bi priče izpovedale drugače, kot izhaja iz predloženih listin, nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno neizvedenih dokazov.
Da bi sodišče lahko odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, mora biti le-ta opredeljen določno na ta način, da je v okviru trditvene podlage opredeljen historični življenjski primer, na katerem temelji tožbeni zahtevek. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavlja plačilo ustreznega nadomestila, ki je vezano na časovno obdobje, v katerem naj bi tožena stranka javno priobčevala fonograme oziroma sekundarno radiodifuzno oddajala avtorska dela. Da bi bil denarni zahtevek tožeče stranke določno opredeljen, bi torej morala konkretizirano opredeliti, za katero časovno obdobje uveljavlja plačilo vtoževanega nadomestila.
višina - izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Ker višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, je tožnik, pri katerem je podana materialna ogroženost, ki bo trajala šest mesecev, upravičen do izredne denarne pomoči v višini šestih minimalnih dohodkov.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek za vračilo pravdnih stroškov utemeljevala na pogodbeni podlagi in zatrjevala, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o zavarovanju odgovornosti na podlagi police in Splošnih pogojev, kot sestavni del zavarovalne pogodbe. Tožeča stranka se je sklicevala na določbe 1. točke 32 člena in 2. točke 32. člena Splošnih pogojev. Tožena stranka pa se je tožbenemu zahtevku upirala, češ da na podlagi med pravdnima strankama sklenjene pogodbe glede na 1. odstavek 1. člena zavarovalnih pogojev tožbeni zahtevek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje se ni izreklo o pogodbeni podlagi tožbenega zahtevka in trditvah tožeče stranke, da zaradi določbe 5. odstavku 31. člena splošnih pogojev tožeča stranka ni bila upravičena do zavrnitve oziroma pripoznave zahtevka v odškodninski pravdi. Prvostopenjsko sodišče trditev tožeče stranke o pogodbeni podlagi zahtevka sploh ni obravnavalo in o odločilnih dejstvih vrnitve stroškov na pogodbeni podlagi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje nima razlogov, zato je podana bistvene kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 1. ZUP člen 288, 288/1. Uredba o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije.
sodna pristojnost – civilnopravno razmerje- upravni postopek
Ker obveznost tožene stranke ni opredeljena z upravno odločbo, na katero se sklicuje prvostopenjsko sodišče, gre torej za civilnopravno razmerje med pravdnima strankama, ki ne more biti predmet upravnega postopka, zato je podana pristojnost prvostopenjskega sodišča.
Ker tožnica ni izkazala, da bi o zahtevi za priznanje bolniškega staleža od 12. 5. 2008 dalje toženec odločil z dokončno odločbo, za vsebinsko odločanje o takšnem zahtevku v socialnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka, zato se tožba zavrže.
URS člen 49. ZDR člen 172, 172/3. OZ člen 8, 86, 86/1.
pogodba o izobraževanju – ničnost – načelo enake vrednosti dajatev – načelo sorazmernosti – svoboda dela
Zaradi nesorazmernosti zaveze tožene stranke, da bo po opravljenem izobraževanju, zaradi katerega je bila odsotna z dela 13 mesecev, še pet let ostala na delu pri tožeči stranki, je v tem delu pogodba o izobraževanju nična.
Kadar gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), mora delodajalec dokazati le, da ima kršitev, ki se delavcu očita, vse znake kaznivega dejanja, ni pa mu treba ugotoviti krivdne oblike v kazenskopravnem smislu (ker/kadar krivda ni znak kaznivega dejanja).
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 73, 73/1, 74. ZUS-1 člen 5, 5/1. ZUP člen 224, 224/1. ZPIZ-1 člen 255, 255/2.
procesne predpostavke - dokončna odločba
Odločba, ki spreminja izrek prvostopenjske odločbe ZPIZ v smislu, da bo o zavarovančevih pravicah iz invalidskega zavarovanja ponovno odločeno, vsebinsko pomeni odpravo prvostopenjske odločbe. Ker s tako odločbo postopek odločanja o zahtevi za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ni bil končan, je ni mogoče šteti za dokončno odločbo, ki jo je dopustno izpodbijati v socialnem sporu.
ZPIZ člen 124. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 129/2, 129/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/2.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo – zavrženje zahteve
Ker je tožnik vložil dve zahtevi za priznanje pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo, pa je bila prva (za priznanje od dneva, ko je tožniku delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, dejansko sporazumno prenehalo) z odločbo toženca že zavrnjena, je toženec drugo (za priznanje od dneva, ko bi tožniku sicer z iztekom časa prenehala pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas) pravilno zavrgel, saj se ne dejansko ne pravno stanje zadeve nista spremenila.
Ker na podlagi istega dejanskega stanja in iste pravne podlage o tem, ali je tožnik upravičen do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo že teče sodni postopek, je potrebno zaradi odločanja o isti pravici tožbo v tem delu zavreči.
invalidska pokojnina - priznanje pravice - izplačevanje
Ker pravice na podlagi invalidnosti, med katere sodi tudi invalidska pokojnina, pridobijo zavarovanci z dnem nastanka invalidnosti, invalidska pokojnina pa se začne izplačevati od prvega naslednje dne po prenehanju zavarovanja dalje, je sodišče prve stopnje pravilno tožniku priznalo pravico do invalidske pokojnine z dnem, ko je izpolnil pogoje, njeno odmero in izplačevanje pa naložilo tožencu.
ZPP člen 282/2, 318/1, 339/2-7. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – nepristop tožene stranke na narok – odločba ustavnega sodišča – učinkovanje razveljavitve ustavnega sodišča
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-164/09 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odstavek 282. čl. ZPP. V primeru, ko ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo, razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče (43. člen ZUstS). Ker ustavno sodišče v prej citirani odločbi ni določilo nobenega roka, začne razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi, to je 20.2.2010. Zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, pa se ne uporablja za tista razmerja, ki so nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
Ogrožujoča ravnanja pridržane osebe zaradi akutne alkoholne opitosti in ne zaradi simptomatike duševne bolezni ne opravičuje ukrepa prisilnega zdravljenja.
ZP-1-UPB3 člen 42, 69, 69/2, 98, 98/3, 98/5, 138, 139. ZDR člen 170. ZUP člen 79, 79/3, 80, 80/1.
zaslišanje obdolženca - vročanje - smiselna uporaba določb ZUP - opravičilo izostanka - prošnja za preložitev naroka - opravičljiv razlog za izostanek z zaslišanja - službena odsotnost - sodba, s katero se obdolženca spozna za odgovornega - razglasitev odločitve - prepis izreka sodbe brez obrazložitve - obrazložitev - relativno zastaranje pregona za prekršek - pretrganje zastaranja pregona za prekršek - zapisnik
Obdolženec opravičljivega razloga za izostanek z zaslišanja ni izkazal, saj vsakršna službena odsotnost ni upravičen razlog za izostanek, ker sicer pri zaslišanjih, ki se jih udeležujejo obdolženci, ki so zaposleni, ne bi bilo mogoče opraviti narokov; podlago za odsotnost z dela zaradi zaslišanja na sodišču delavcu daje določba 170. člena ZDR, tako da je vabilo, za katerega se šteje, da je bilo obdolžencu pravilno vročeno in o katerem bi moral obdolženec delodajalca pravočasno obvestiti, opravičevalo službeno pot, in ne obratno. Sodišče prve stopnje obdolženčevega opravičila zato utemeljeno ni upoštevalo, pa tudi v primeru prošnje za preložitev zaslišanja, kot je v obravnavanem primeru šteti obdolženčevo opravičilo, bi se moral obdolženec o tem, ali bo sodišče njegovi prošnji ugodilo ali ne, prepričati, saj oceno o tem, ali je razlog za odsotnost opravičljiv ali ne, opravi sodišče, česar pa obdolženec tudi ni storil. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v sklepu, opr. št. Up-388/2003, z dne 30. 9. 2005 tudi že presodilo, da pritožnik zgolj na podlagi opravičila, ki ga je posredoval sodišču, ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo sodišče njegovo zaslišanje res prestavilo.
Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 3. odstavka 98. člena ZP-1 izdalo prepis izreka sodbe brez obrazložitve, v katerem je obdolženca pravilno poučilo o njegovi pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najpozneje v osmih dneh od vročitve prepisa izreka sodbe, pritožbe ne bo napovedal; obdolženec je nato v zakonskem roku osmih dni po prejemu prepisa izreka sodbe o prekršku brez obrazložitve napovedal pritožbo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in v skladu z določbo petega odstavka 98. člena ZP-1, ko je nato izdelalo sodbo z obrazložitvijo in jo pravilno opremilo z istim datumom, to je z datumom prepisa izreka sodbe o prekršku brez obrazložitve.
Glede na dejanja sodišča prve stopnje, ki so merila na pregon obdolženca, pregon za obdolžencu očitana prekrška ni relativno zastaral, saj med datumoma storitve prekrškov in prvim dejanjem sodišča oziroma med posameznimi navedenimi dejanji sodišča, nista pretekli dve leti in tako pregon za prekrška ni zastaral.
sodna taksa – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – opominska taksa – posledica neplačila sodne takse za opomin – posledica neplačila opominske takse
Domnevo umika vloge (pritožbe) stranke v primeru neplačila sodne takse določa ZPP kot matični predpis, posledico neplačila sodne takse pa veže zgolj na neplačilo sodne takse za vlogo in ne morebiti tudi sodne takse za opomin.
objava popravka - objava odgovora – zamudna sodba – rok za odgovor na tožbo – prvi narok za glavno obravnavo
Glede na določbo 34. člena ZMed ima tožena stranka dovolj časa, da pred prvim narokom za glavno obravnavo odgovori na tožbo in torej ni nobene procesne ali materialnopravne ovire, da se tudi v postopkih po ZMed ne bi skladno določbi 2. odstavka 44. člena ZMed smiselno uporabljal 318. člen ZPP glede izdaje zamudne sodbe.
Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP. Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo opr. št. U-I-164/09 z dne 4.2.2010 odločilo, da se 2. odstavek 282. člena ZPP razveljavi. Odločitev sodišča prve stopnje torej temelji na protiustavni zakonski določbi. Ker je tako, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP).
Upnik z dnem, ko APP prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovih denarnih sredstvih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi pridobi zastavno pravico. Upnik pridobi zastavno pravico le ob nadaljnjem pogoju, da so na računu vsaj do uvedbe postopka prisilne poravnave denarna sredstva, ki bi jih bilo mogoče rubiti. Če namreč ni sredstev na računu, dolžnik nima terjatve do svojega dolžnika, to je do APP.