Ker tožnica ni izkazala, da bi o zahtevi za priznanje bolniškega staleža od 12. 5. 2008 dalje toženec odločil z dokončno odločbo, za vsebinsko odločanje o takšnem zahtevku v socialnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka, zato se tožba zavrže.
ZPIZ člen 124. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 129/2, 129/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/2.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo – zavrženje zahteve
Ker je tožnik vložil dve zahtevi za priznanje pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo, pa je bila prva (za priznanje od dneva, ko je tožniku delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, dejansko sporazumno prenehalo) z odločbo toženca že zavrnjena, je toženec drugo (za priznanje od dneva, ko bi tožniku sicer z iztekom časa prenehala pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas) pravilno zavrgel, saj se ne dejansko ne pravno stanje zadeve nista spremenila.
Ker na podlagi istega dejanskega stanja in iste pravne podlage o tem, ali je tožnik upravičen do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo že teče sodni postopek, je potrebno zaradi odločanja o isti pravici tožbo v tem delu zavreči.
ZPIZ-1 člen 60, 71, 71/1, 261, 261/3, 397, 397/1. ZPP člen 213, 224, 224/1, 224/3.
pravice na podlagi invalidnosti - invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - mnenja invalidskih pokojnin - javna listina
Izvedenski mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje sta bili podani v ustrezni sestavi specialistov s področja tožnikovih težav in specialista medicine dela, prometa in športa. Podani mnenji se ujemata z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, s takšno oceno tožnikove delazmožnosti pa se je strinjal tudi lečeči ortoped. Glede na to, da tudi iz razpoložljive medicinske dokumentacije ni razvidno, da tožnik ne bi bil zmožen za delo z omejitvami v polnem delovnem času oziroma da bi prišlo pri njem do popolne izgube delovne zmožnosti, je pravilna odločitev, da se ne izvede predlagani dokaz po pridobitvi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca, saj ta dokaz ne bi pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja.
prodajna pogodba – stvarne napake blaga – notifikacija napake – pravočasno uveljavljanje napak – ugovor znižanja kupnine – prehod nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja blaga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dne 31.7.2008 in 1.8.2008 tožena stranka pri prevzemu desk merila tudi prisotnost vlage v deskah in je vsako desko posebej prevzela tako, da jo je pregledala in posebej izmerila ter deske, ki ji niso ustrezale, izločila ter tudi pri nalaganju desk na tovorno vozilo dne 13.8.2008 tožena stranka na kvaliteto lesa ni imela pripomb. Ob dejstvu, da je tožena stranka tudi dobavnico za prevzeto blago podpisala brez pripomb, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ob prevzemu blaga zatrjevanih napak v zvezi z vlažnostjo ni uveljavljala.
invalidska pokojnina - priznanje pravice - izplačevanje
Ker pravice na podlagi invalidnosti, med katere sodi tudi invalidska pokojnina, pridobijo zavarovanci z dnem nastanka invalidnosti, invalidska pokojnina pa se začne izplačevati od prvega naslednje dne po prenehanju zavarovanja dalje, je sodišče prve stopnje pravilno tožniku priznalo pravico do invalidske pokojnine z dnem, ko je izpolnil pogoje, njeno odmero in izplačevanje pa naložilo tožencu.
ZPP člen 1. ZUP člen 288, 288/1. Uredba o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije.
sodna pristojnost – civilnopravno razmerje- upravni postopek
Ker obveznost tožene stranke ni opredeljena z upravno odločbo, na katero se sklicuje prvostopenjsko sodišče, gre torej za civilnopravno razmerje med pravdnima strankama, ki ne more biti predmet upravnega postopka, zato je podana pristojnost prvostopenjskega sodišča.
ZPP člen 115/1, 116, 117/2, 316, 338/3, 454/3. ZS člen 83.
sodba na podlagi pripoznave – nepristop tožene stranke na narok – neupravičen izostanek z naroka – preložitev naroka – upravičeni razlogi za preložitev naroka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – rok za predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Skladno s 1. odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži, če za to obstajajo upravičeni razlogi. Preložitev naroka je izjema, ki jo je potrebno presojati strogo, in zato prelaganje naroka brez izkazanih upravičenih razlogov, ki jih po naravi stvari po telefonu ni mogoče zagotoviti, ne sme priti v poštev. Breme, da zatrjuje in izkaže obstoj upravičenih razlogov, leži na stranki, ki se na preložitev sklicuje. Tožena stranka tudi v pritožbi okoliščin svojega izostanka ne pojasni konkretneje in zanje tudi ne ponudi nikakršnih dokazov. Zgolj s sklicevanjem na predhodno obvestilo tožena stranka še ni izkazala obstoja upravičenega razloga za preložitev naroka.
117. člen ZPP v 2. odstavku določa, da se mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok, če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Ker je zatrjevan razlog za zamudo (zastoj v prometu) prenehal še isti dan in ker je bila tožena stranka takrat (na dan naroka za glavno obravnavo, 06. 07. 2009) z zamudo seznanjena, se je rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, upoštevaje sodne počitnice, skladno s 83. členom ZS iztekel 16. 08. 2009. Pritožbe, vložene 02. 09. 2009, zato ni mogoče obravnavati kot pravočasne vloge za vrnitev v prejšnje stanje.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek za vračilo pravdnih stroškov utemeljevala na pogodbeni podlagi in zatrjevala, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o zavarovanju odgovornosti na podlagi police in Splošnih pogojev, kot sestavni del zavarovalne pogodbe. Tožeča stranka se je sklicevala na določbe 1. točke 32 člena in 2. točke 32. člena Splošnih pogojev. Tožena stranka pa se je tožbenemu zahtevku upirala, češ da na podlagi med pravdnima strankama sklenjene pogodbe glede na 1. odstavek 1. člena zavarovalnih pogojev tožbeni zahtevek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje se ni izreklo o pogodbeni podlagi tožbenega zahtevka in trditvah tožeče stranke, da zaradi določbe 5. odstavku 31. člena splošnih pogojev tožeča stranka ni bila upravičena do zavrnitve oziroma pripoznave zahtevka v odškodninski pravdi. Prvostopenjsko sodišče trditev tožeče stranke o pogodbeni podlagi zahtevka sploh ni obravnavalo in o odločilnih dejstvih vrnitve stroškov na pogodbeni podlagi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje nima razlogov, zato je podana bistvene kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Ogrožujoča ravnanja pridržane osebe zaradi akutne alkoholne opitosti in ne zaradi simptomatike duševne bolezni ne opravičuje ukrepa prisilnega zdravljenja.
Ne da bi sodišče izvedlo ponujene dokaze (zaslišanje strank in prič ter poizvedbe pri tretjih osebah o uporabi lokalov) pomeni ocena prvostopenjskega sodišča o neprimernosti dokazov, češ da bi tožena stranka morala pojasniti, zakaj bi priče izpovedale drugače, kot izhaja iz predloženih listin, nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno neizvedenih dokazov.
Da bi sodišče lahko odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, mora biti le-ta opredeljen določno na ta način, da je v okviru trditvene podlage opredeljen historični življenjski primer, na katerem temelji tožbeni zahtevek. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavlja plačilo ustreznega nadomestila, ki je vezano na časovno obdobje, v katerem naj bi tožena stranka javno priobčevala fonograme oziroma sekundarno radiodifuzno oddajala avtorska dela. Da bi bil denarni zahtevek tožeče stranke določno opredeljen, bi torej morala konkretizirano opredeliti, za katero časovno obdobje uveljavlja plačilo vtoževanega nadomestila.
višina - izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Ker višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, je tožnik, pri katerem je podana materialna ogroženost, ki bo trajala šest mesecev, upravičen do izredne denarne pomoči v višini šestih minimalnih dohodkov.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.
zavarovalna doba – prevzemnik kmečkega gospodarstva
Prevzemniku kmečkega gospodarstva se v zavarovalno dobo všteva čas opravljanja kmetijske dejavnosti pod pogoji, da je v času, ko vloži zahtevo, zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti kot svojega edinega ali glavnega poklica, da je prevzemnik kmečkega gospodarstva in da je v času, ki se všteva največ od 1. 1. 1972, opravljal kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Za prevzemnika kmečkega gospodarstva se šteje tisti, ki je postal nosilec kmetijske dejavnosti na podlagi pogodbe ali na podlagi dedovanja, kar se izkaže s pravnomočnim sklepom o dedovanju.
invalid III- kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Tožnica je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine, tako da se ji ta pravica prizna, izplačevati pa se bo pričela s pričetkom dela s krajšim delovnim časom od polnega.
ZPP člen 87, 87/3, 282, 282/2. ZGD-1 člen 35. ZUstS člen 43, 44.
prokurist – postulacijska sposobnost – neudeležba tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo – razveljavitev zakonske določbe
Stališče, da glede na določbo 35. člena ZDG-1 prokura pomeni splošno pooblastilo za opravljanje vseh materialnopravnih in procesnopravnih dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) prokuristu, je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Ob dejstvu, da je prokurist pooblaščenec, pa je tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zanj veljajo določbe o postulacijski sposobnosti, obstoj katere pa prokurist ni izkazal.
Del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da do razveljavitve določbe 2. odst. 282. člena ZPP o predmetnem sporu še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je treba upoštevati, da je bila določba, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, razveljavljena.
zemljiškoknjižno stanje – sklep o dedovanju – vknjižba lastninske pravice
Ker zemljiškoknjižno stanje lastninske pravice pokojne M. V., ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predmetni dodatni sklep o dedovanju, ni bilo takšno, da bi bila le-ta lastnica predmetnih nepremičnin do ¼, ampak je bila le še lastnica do 1/8, je pravilen zaključek zemljiškoknjižnega sodnika, da je zemljiškoknjižni referent po uradni dolžnosti lahko vpisal na podlagi predmetnega dodatnega sklepa o dedovanju lastninsko pravico na M. V. in P. V. samo še pri 1/8 parcelne številke 1701 in 1702, obe k.o. D.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 90, 90/1, 90/2. ZST člen 18, 18/2, 18/3.
zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke
Če je bil izvršilni postopek ustavljen po izdaji sklepa o izvršbi, to ni razlog, zaradi katerega bi zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke ne bili dopustni.
Tožnica bi morala obrazložiti, na podlagi česa in na kakšen način je prišla do višine vtoževanega zneska in tudi dokazati in obrazložiti višino zatrjevane škode. Vložitev velikega števila listin še ne pomeni dokazila o višini vtoževanega zneska, niti ni sodišče, če tožnica v svojih trditvah ne opredeli višine terjatve, dolžno pregledovati in kontrolirati vsako listino posebej, kot zmotno meni tožnica v pritožbi, saj sodišče ni knjigovodska služba in računski servis.
Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP. Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo opr. št. U-I-164/09 z dne 4.2.2010 odločilo, da se 2. odstavek 282. člena ZPP razveljavi. Odločitev sodišča prve stopnje torej temelji na protiustavni zakonski določbi. Ker je tako, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP).