PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058327
ZASP člen 21, 81. ZOR člen 219. ZPP člen 287, 399/2-8, 399/2-14.
avtorski honorar za stalno uporabo glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja – pogodba o plačilu avtorskega honorarja – dokazna ocena – zavrnitev dokazov – dokazni sklep
Na tožeči stranki je dokazno breme, da za obdobje po prenehanju veljavnosti pogodbe dokaže tako temelj (neupravičeno uporabo avtorskih del), kot tudi višino svojega zahtevka (okoriščenje in prikrajšanje).
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali ni pravno odločilno, ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokazov sprejeta in obrazložena.
Ni ovir, da bi sodišče v okviru obstoječe pravde (ob pogoju, da so izpolnjeni ostali pogoji za pobot) kot predhodno vprašanje ugotovilo, ali terjatev obstoji in do katere višine je pobotni ugovor utemeljen.
Ker dolžnik in upnik vtoževane terjatve ter nasprotne v pobot uveljavljane terjatve nista isti osebi, ni vzajemnosti, s tem pa tudi ne pogojev za opravo kompenzacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062822
OZ člen 10, 131, 963.
odškodninska odgovornost – neskrbno ravnanje – zdrs snega iz objekta na vozilo – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – prehod pravic na zavarovalnico nasproti povzročitelju – ugovori toženca – prepoved povzročanja škode
Z izpolnitvijo odškodninske obveznosti oziroma plačilom zavarovalnine je tožeča stranka prevzela položaj oškodovanca in s tem pravice, ki jih je imel nasproti dolžniku iz odškodninske obveznosti. Tožena stranka ima v razmerju do tožeče stranke vse ugovore, ki bi jih imela proti zavarovancu tožeče stranke oziroma oškodovancu. Gre za vse ugovore, ki se nanašajo na podlage za njeno odškodninsko odgovornosti. Nima pa ugovorov, ki se nanašajo na pogodbeno razmerje med tožečo stranko in njenim zavarovancem oziroma na vprašanje, ali so bili izpolnjeni pogoji iz zavarovalne pogodbe za izplačilo zavarovalnine.
Iz načela prepovedi povzročanja škode izhaja ključni namen neposlovne odškodninske odgovornosti, ki je v njeni preventivni funkciji in sicer v pomenu, da daje udeležencem razmerij ustrezno spodbudo, da ravnajo tako, da s tem zmanjšujejo verjetnost nastanka škodnega dogodka.
Zdrs snega s strme strehe je predvidljiv. Prav tako je predvidljiva negativna posledica takšnega zdrsa, ki je v poškodovanju v bližini strehe parkiranih avtomobilov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004464
ZVCP-1 člen 131, 131/2, 131/3, 136, 136/5. ZP-1-UPB3 člen 136.
postopek o prekršku - zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi
ZVCP-1 v določbi 2. odst. 131. člena vzpostavlja zakonsko domnevo, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu. Vendar pa zgolj dokaz prisotnosti psihoaktivnega zdravila kot je tramadol in metabolita kokaina, kot je benzoilekgonin v urinu, ne more biti merilo za ocenjevanje zmanjšane sposobnosti obdolženca za vožnjo v času, ko so ga policisti na cesti ustavili. Znano je namreč, da se mamila kot tudi psihoaktivna zdravila (odvisno od vrste, načina vnosa v telo, količine, pogostosti jemanja) zadržujejo v organizmu še dolgo po zaužitju, vsekakor tudi po času, ko njihov učinek že izzveni. Kot je bilo že večkrat povedano v podobnih primerih, prisotnost teh snovi ali njihovih metabolitov v urinu dokazuje le uživanje določene vrste mamila ali psihoaktivnega zdravila v nekem času in prisotnosti teh snovi v urinu ni mogoče vedno povezovati z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti za vožnjo v času obravnavanega prekrška. Šele prisotnost takšnih snovi v krvi je lahko zanesljiv dokaz, da je oseba pod njihovim vplivom. V obravnavani zadevi izvedenstvo, ki bi na podlagi rezultatov opravljene toksikološke analize lahko potrdilo ali ovrglo trditev, da je obdolženec vozil pod vplivom prepovedane droge in psihoaktivnega zdravila, ni bilo odrejeno. Glede na to, da takšnega predloga s strani predlagateljice postopka o prekršku pred sodiščem prve stopnje ni bilo, ga ob odločanju o pritožbi obdolženca tudi ni mogoče odrediti (3. odst. 157. čl. ZP-1).
Nespoštovanje 254. člena ZPP bi lahko pomenilo (zgolj) relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa jo je pravdna stranka glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP dolžna uveljavljati takoj, ko je to mogoče, sicer se pozneje (tudi v pravnem sredstvu) nanjo načeloma ne more sklicevati. V tej zvezi pa je ugotoviti, da ne le, da te kršitve v postopku pred sodiščem prve stopnje pritožnica ni uveljavljala (pa bi jo lahko), temveč je celo s svojim ravnanjem (umikom predloga za soočenje izvedencev) prispevala k takšnemu ravnanju sodišča prve stopnje.
ničnost pogodbe – prepoved odsvojitve in obremenitve – kršitev prepovedi odsvojitve in obremenitve
Ničnost pravnega posla je najstrožja in skrajna sankcija, predvidena za primere protiustavnih, nezakonitih in nemoralnih pogodb, katerih učinkovanje zaradi družbenih interesov ni sprejemljivo. Iz zakonske dikcije je razvidno, da v načelu skuša vzdržati praven posel v veljavi, saj sodišču nalaga, da s pomočjo pravil in metod razlage ugotovi, ali namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo.
Sodna praksa pogodbe, sklenjene v nasprotju z vknjiženo prepovedjo odsvojitve in obremenitve, ne šteje avtomatično za nične.
ZP-1-UPB3 člen 42, 69, 69/2, 98, 98/3, 98/5, 138, 139. ZDR člen 170. ZUP člen 79, 79/3, 80, 80/1.
zaslišanje obdolženca - vročanje - smiselna uporaba določb ZUP - opravičilo izostanka - prošnja za preložitev naroka - opravičljiv razlog za izostanek z zaslišanja - službena odsotnost - sodba, s katero se obdolženca spozna za odgovornega - razglasitev odločitve - prepis izreka sodbe brez obrazložitve - obrazložitev - relativno zastaranje pregona za prekršek - pretrganje zastaranja pregona za prekršek - zapisnik
Obdolženec opravičljivega razloga za izostanek z zaslišanja ni izkazal, saj vsakršna službena odsotnost ni upravičen razlog za izostanek, ker sicer pri zaslišanjih, ki se jih udeležujejo obdolženci, ki so zaposleni, ne bi bilo mogoče opraviti narokov; podlago za odsotnost z dela zaradi zaslišanja na sodišču delavcu daje določba 170. člena ZDR, tako da je vabilo, za katerega se šteje, da je bilo obdolžencu pravilno vročeno in o katerem bi moral obdolženec delodajalca pravočasno obvestiti, opravičevalo službeno pot, in ne obratno. Sodišče prve stopnje obdolženčevega opravičila zato utemeljeno ni upoštevalo, pa tudi v primeru prošnje za preložitev zaslišanja, kot je v obravnavanem primeru šteti obdolženčevo opravičilo, bi se moral obdolženec o tem, ali bo sodišče njegovi prošnji ugodilo ali ne, prepričati, saj oceno o tem, ali je razlog za odsotnost opravičljiv ali ne, opravi sodišče, česar pa obdolženec tudi ni storil. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v sklepu, opr. št. Up-388/2003, z dne 30. 9. 2005 tudi že presodilo, da pritožnik zgolj na podlagi opravičila, ki ga je posredoval sodišču, ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo sodišče njegovo zaslišanje res prestavilo.
Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 3. odstavka 98. člena ZP-1 izdalo prepis izreka sodbe brez obrazložitve, v katerem je obdolženca pravilno poučilo o njegovi pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najpozneje v osmih dneh od vročitve prepisa izreka sodbe, pritožbe ne bo napovedal; obdolženec je nato v zakonskem roku osmih dni po prejemu prepisa izreka sodbe o prekršku brez obrazložitve napovedal pritožbo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in v skladu z določbo petega odstavka 98. člena ZP-1, ko je nato izdelalo sodbo z obrazložitvijo in jo pravilno opremilo z istim datumom, to je z datumom prepisa izreka sodbe o prekršku brez obrazložitve.
Glede na dejanja sodišča prve stopnje, ki so merila na pregon obdolženca, pregon za obdolžencu očitana prekrška ni relativno zastaral, saj med datumoma storitve prekrškov in prvim dejanjem sodišča oziroma med posameznimi navedenimi dejanji sodišča, nista pretekli dve leti in tako pregon za prekrška ni zastaral.
objava popravka - objava odgovora – zamudna sodba – rok za odgovor na tožbo – prvi narok za glavno obravnavo
Glede na določbo 34. člena ZMed ima tožena stranka dovolj časa, da pred prvim narokom za glavno obravnavo odgovori na tožbo in torej ni nobene procesne ali materialnopravne ovire, da se tudi v postopkih po ZMed ne bi skladno določbi 2. odstavka 44. člena ZMed smiselno uporabljal 318. člen ZPP glede izdaje zamudne sodbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004463
ZVCP-1 člen 131, 131/1, 131/2, 131/3. ZP-1-UPB3 člen 136, 136/5.
postopek o prekršku - zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi - metadon
Z določbo drugega odstavka 131. člena ZVCP-1 se vzročna zveza med mamili (seveda tudi psihoaktivnimi zdravili in drugimi psihoaktivnimi snovmi) v organizmu voznika in vplivom le teh na zmanjšanje sposobnost za vožnjo domneva. To pa ne pomeni, da ni mogoče dokazovati, da kljub prisotnosti takšnih snovi, kot so mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi v organizmu, te niso vplivale na voznikove sposobnosti za vožnjo. Glede na to, da je bila prisotnost metadona ugotovljena v vzorcu urina (torej v fazi izločanja iz organizma) in ne v krvi, in da je iz ocene zdravnika, ki je opravil pregled obdolženke v okviru strokovnega pregleda, razvidno, da pri njej vpliv mamil ni zaznaven, pri čemer obdolženki tudi ni mogoče očitati naklepa niti malomarnosti, višje sodišče ugotavlja, da ni dokazano, da je obdolženka odgovorna za očitani prekršek.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059218
ZGD člen 263. ZPP člen 32, 482, 482/1, 482/1-1.
povrnitev škode direktorja – stvarna pristojnost – trditvena podlaga – gospodarski spor
Vsebino spora določa tožbeni zahtevek in trditvena podlaga tožbe. Glede na to, da tožeča stranka zahteva povrnitev škode, ki jo je toženec povzročil kot njen direktor (ki je bil sicer zaposlen pri tožeči stranki) in se pri tem sklicuje na določbe ZGD, gre za gospodarski spor in ne za spor med delavcem in delodajalcem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060063
Ustava SFRJ člen 120, 121. ZZD člen 204. ZDen člen 88. OZ člen 92. ZLPP člen 3,11.
vračanje premoženja – vrnitev nepremičnine v naravi – prehodne in končne določbe – ničnost prodajne pogodbe – prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku – pravni interes za ugotovitveno tožbo – uveljavljanje ničnosti
Tožnik izkazuje pravni interes za ugotovitveno tožbo s tem, da v denacionalizacijskem postopku zahteva v naravi vrnitev nepremičnine, katere solastniški delež je bil prodan s pogodbami, katerih veljavnost se presoja v tej pravdi, ter s tem, da o tem vprašanju še ni pravnomočno odločeno v denacionalizacijskem postopku. V pravdnem postopku zato ni potrebno kot predhodno vprašanje ugotavljati, ali je vrnitev nepremičnin v naravi utemeljena, temveč je to stvar odločanja v denacionalizacijskem postopku.
S pisnim samoupravnim sporazumom so udeleženke razmerja lahko prenašale tudi pravico uporabe in razpolage z nepremičninami, čeprav v sporazumu ni bilo posebnega določila o zemljiškoknjižni izvedbi tega prenosa. Bistveno je, kdo je po sklenitvi samoupravnega sporazuma dejansko stvar uporabljal, imel v posesti in imel pravico razpolaganja.
Sodišče prve stopnje je kot instanca prekrškovnemu organu pravilno navedlo, da pritožba zoper sodbo okrajnega sodišča, s katero je le-to zavrnilo zahtevo vlagatelja za sodno varstvo zoper plačilni nalog PP K. glede na določbo drugega odstavka 66. čl. ZP-1 ni dovoljena, saj storilcu ni bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek in ne odvzem premoženjske koristi. Glede na navedeno, višje sodišče, tudi če bi obstajali resni pomisleki glede ugotovljenega dejanskega stanja prekrška, nima druge možnosti, kot da potrdi odločitev sodišča prve stopnje, saj razlogi, iz katerih se sme izpodbijati odločitev sodišča prve stopnje o zahtevi za sodno varstvo, niso podani.
Določba, ki v celoti izključuje odškodninsko odgovornost banke za izvršitev ponarejenega plačilnega naloga, je nepravična in pretirano stroga, zato je podan dejanski stan za uporabo določbe 121. člena OZ.
Neprepričljivi so tudi argumenti prve toženke, da je tožnica močna gospodarska družba, ki bi si lahko izgovorila ugodnejše pogoje. Komitent praviloma ne more vplivati na vsebino razmerja z banko, tudi če gre za finančno močnejša podjetja. To stališče potrjuje okoliščina, ki jo izpostavlja prva toženka, da splošnih pogojev ni sprejela ona, temveč združenje bank, katerega članica je. Ta okoliščina namreč kaže na to, da v bančnem sektorju pogoje poslovanja določajo banke, ki so se v ta namen povezale v združenje, komitenti pa jih morajo sprejeti, pri čemer nimajo niti možnosti izbrati konkurenta z ugodnejšimi pogoji, saj enaki pogoji veljajo pri vseh bankah na slovenskem ozemlju.
Neprepričljiv je tudi argument, da 121. člena OZ ni mogoče uporabiti, ker splošnih pogojev ni sestavila prva toženka, temveč tretja oseba (združenje bank). Bistveno za dejanski stan 121. člena OZ je, da v konkretnem obligacijskem razmerju en sopogodbenik (enostransko) določi pogoje. V obligacijskem razmerju med banko in komitentom je jasno, katera stran je določila pogoje; stališče, da so tudi za banko ti pogoji vsiljeni, pa ni odločilno.
Obveznost, da banka nemudoma izvrši naloge, je ne razbremenjuje obveznosti, da poskrbi za kontrolne mehanizme, ki naj preprečijo izplačila na podlagi ponarejenih oziroma nepravilnih nalogov. Drugače povedano, okoliščina, da mora banka pravočasno in pravilno izvršiti naloge imetnika računa, ne pomeni, da lahko brez posledic izvršuje ponarejene naloge. Po mnenju pritožbenega sodišča mora banka sprejeti oba rizika, to je nepravočasne izvršitve pravilnega naloga in izvršitve ponarejenega naloga, pri tem pa mora sama poskrbeti, da zagotovi ustrezno ravnotežje med potrebami varnosti pravnega prometa in zahtevami dinamičnosti in hitrosti, ki ju terja sodobno poslovanje.
Določba 24.a člena ZPlaP ureja odškodninsko odgovornost banke prejemnika plačila, odškodninska odgovornost banke nalogodajalca pa je urejena v 24. členu ZPlaP, kjer zakon odškodninsko odgovornost določa le za neizvršitev oziroma nepravilno izvršitev naloga za plačilo oziroma za zamudo z izvršitvijo naloga za plačilo. Širjenje pravila 24.a člena tudi na položaj, ko banka nalogodajalca izvrši nalog, ki ga ni izdal imetnik računa, bi preseglo meje možne gramatikalne in sistemske razlage zakona.
V zvezi s četrto predpostavko poslovne odškodninske odgovornosti v teoriji in sodni praksi ni še povsem jasno, ali gre pri poslovni odškodninski obveznosti za objektivno ali subjektivno odgovornost. Gotovo pa je poslovna odškodninska odgovornost glede na neposlovno postrožena, saj se lahko povzročitelj škode razbremeni le, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.
Zloraba plačilnega naloga ni takšen zunanji vzrok, ki se mu banka ne bi mogla izogniti ali ga preprečiti. Banka mora pri svojem poslovanju računati na možnost zlorab in jih preprečevati. Zloraba bančnih instrumentov je poslovno tveganje banke, na katerega mora biti prva toženka pripravljena in v ta namen implementirati mehanizme, ki bodo možnost nastanka škode preprečili ali zmanjšali. Da gre za tveganje, ki ga banka lahko prepreči, potrjuje že zgoraj navedena okoliščina, da je vodilno osebje prve toženke po spornem dogodku predlagalo sprejem strožjih mehanizmov identifikacije nalogodajalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064006
URS člen 68. ZTLR člen 28, 72. ZPP člen 354, 354/1, 355.
pridobitev lastninske pravice tujcev – priposestvovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobrovernost – omejitev priposestvovanja – razlogi za razveljavitev sodbe
Okoliščina, da tožnik v času, ko naj bi se iztekla priposestvovalna doba, ni bil državljan RS, bi ob upoštevanju določbe 68. čl. URS lahko preprečevala pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 90, 90/1, 90/2. ZST člen 18, 18/2, 18/3.
zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke
Če je bil izvršilni postopek ustavljen po izdaji sklepa o izvršbi, to ni razlog, zaradi katerega bi zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke ne bili dopustni.
Za sklepčnost tožbe zadošča minimum trditev, iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Iz navedb tožeče stranke, ki trdi, da je za toženo stranko opravila določena dela, ki jih je tožena stranka naročila, izhaja, da je do plačila le-teh upravičena. Kako natančno bo tožeča stranka ta del specificirala, pa je odvisno od tega, kako ji bo tožena stranka ugovarjala. Vsebina in obseg trditvene podlage tožeče stranke sta namreč odvisna tudi od trditev nasprotne stranke. V kolikor tožena stranka določenega dejstva izrecno in konkretno ne prereka, ga tožeči stranki ni potrebno dodatno pojasnjevati.
Tožena stranka ni podala konkretnih trditev, ki naj bi jih potrdila posamezna od predlaganih prič. Dokazovanje je namreč namenjeno ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev in ne zapolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage. Zato izvajanje dokazov z zaslišanjem prič, ki bi vedele povedati „o poteku del, obsegu del, napakah, notifikaciji napak, sklenitvi morebitnih dogovorov s tožečo stranko, ostalih zatrjevanih dejstvih na objektu J., o sanaciji napak po investitorju“ ne more služiti namenu dokazovanja.
Iz restitucijskega zahtevka v tožbi zaradi motenja posesti mora biti razvidno, kakšna vzpostavitev prejšnjega stanja se zahteva. Če med strankami mesto ni sporno in če tudi sodišče razume, kje je do motenja prišlo, je zahtevek dovolj določen.
Do samopomoči je res upravičen le posestnik. A sodišče je ugotovilo, da je bila toženka (so)posestnica spornega dvorišča. Tudi če ne bi bila, je bila njena vloga, vloga posestnikove pomočnice pri izvajanju samopomoči.