paricijski rok – izostanek paricijskega roka v izreku
Izvršilno sodišče v primeru, ko je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, samo določi rok v sklepu o izvršbi. V spornem primeru znaša po samem zakonu paricijski rok 15 dni. Rok pa začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev.
Za sklepčnost tožbe zadošča minimum trditev, iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Iz navedb tožeče stranke, ki trdi, da je za toženo stranko opravila določena dela, ki jih je tožena stranka naročila, izhaja, da je do plačila le-teh upravičena. Kako natančno bo tožeča stranka ta del specificirala, pa je odvisno od tega, kako ji bo tožena stranka ugovarjala. Vsebina in obseg trditvene podlage tožeče stranke sta namreč odvisna tudi od trditev nasprotne stranke. V kolikor tožena stranka določenega dejstva izrecno in konkretno ne prereka, ga tožeči stranki ni potrebno dodatno pojasnjevati.
Tožena stranka ni podala konkretnih trditev, ki naj bi jih potrdila posamezna od predlaganih prič. Dokazovanje je namreč namenjeno ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev in ne zapolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage. Zato izvajanje dokazov z zaslišanjem prič, ki bi vedele povedati „o poteku del, obsegu del, napakah, notifikaciji napak, sklenitvi morebitnih dogovorov s tožečo stranko, ostalih zatrjevanih dejstvih na objektu J., o sanaciji napak po investitorju“ ne more služiti namenu dokazovanja.
ZNP člen 46, 47. ZZZDR člen 203, 203/2, 206, 208, 208/2, 209.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – začasni skrbnik – zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost
Razen v posebnih okoliščinah je zaslišanje udeleženca obligatorno, ne glede na to, ali predlaga svoje zaslišanje ali ne (47. čl. ZNP). Posebne okoliščine, zaradi katerih se osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, ne zasliši, mora sodišče posebej utemeljiti, če je njeno zaslišanje opustilo.
Glede na ugotovitev, da je tožeča stranka po naročilu tožene stranke zanjo opravila in ji izročila dogovorjeno delo za dogovorjeno ceno, je sodišče materialno pravilno naložilo toženi stranki, da plača vtoževani znesek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064006
URS člen 68. ZTLR člen 28, 72. ZPP člen 354, 354/1, 355.
pridobitev lastninske pravice tujcev – priposestvovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobrovernost – omejitev priposestvovanja – razlogi za razveljavitev sodbe
Okoliščina, da tožnik v času, ko naj bi se iztekla priposestvovalna doba, ni bil državljan RS, bi ob upoštevanju določbe 68. čl. URS lahko preprečevala pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem.
Sodišče prve stopnje je kot instanca prekrškovnemu organu pravilno navedlo, da pritožba zoper sodbo okrajnega sodišča, s katero je le-to zavrnilo zahtevo vlagatelja za sodno varstvo zoper plačilni nalog PP K. glede na določbo drugega odstavka 66. čl. ZP-1 ni dovoljena, saj storilcu ni bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek in ne odvzem premoženjske koristi. Glede na navedeno, višje sodišče, tudi če bi obstajali resni pomisleki glede ugotovljenega dejanskega stanja prekrška, nima druge možnosti, kot da potrdi odločitev sodišča prve stopnje, saj razlogi, iz katerih se sme izpodbijati odločitev sodišča prve stopnje o zahtevi za sodno varstvo, niso podani.
Nespoštovanje 254. člena ZPP bi lahko pomenilo (zgolj) relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa jo je pravdna stranka glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP dolžna uveljavljati takoj, ko je to mogoče, sicer se pozneje (tudi v pravnem sredstvu) nanjo načeloma ne more sklicevati. V tej zvezi pa je ugotoviti, da ne le, da te kršitve v postopku pred sodiščem prve stopnje pritožnica ni uveljavljala (pa bi jo lahko), temveč je celo s svojim ravnanjem (umikom predloga za soočenje izvedencev) prispevala k takšnemu ravnanju sodišča prve stopnje.
odločanje o vpisih – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih – pogoji za dovolitev vpisa – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – označitev nepremičnine z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi
V konkretnem primeru vpis predznambe skupne zastavne pravice na nepremičninah, kot so označene v sklepu o predhodni odredbi, po stanju zemljiške knjige ni mogoč, ker nepremičnine s tem identifikacijskim znakom v zemljiško knjigo niso vpisane.
nova trditvena podlaga – pravočasnost trditev – možnost obravnavanja pred sodiščem
Pritrditi je treba pritožniku, da je bila vloga tožeče stranke z dne 9. 7. 2009 predložena sodišču pred prvim narokom za glavno obravnavo. Naroka, ki je bil razpisan za dne 10. 6. 2009, prvostopno sodišče ni opravilo, temveč ga je preložilo. Navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi z dne 9. 7. 2009 torej niso bile podane po izteku roka 1. odst. 286. člena ZPP, kot je to zmotno ugotovilo prvostopno sodišče. Podane so bile pravočasno in bi jih prvostopno sodišče moralo upoštevati. Iz obrazložitve sodbe pa tudi ne izhaja, da bi v danem primeru šlo za situacijo iz 2. odst. 286. člena oziroma 5.odst. 286.a člena ZPP.
objava popravka - objava odgovora – zamudna sodba – rok za odgovor na tožbo – prvi narok za glavno obravnavo
Glede na določbo 34. člena ZMed ima tožena stranka dovolj časa, da pred prvim narokom za glavno obravnavo odgovori na tožbo in torej ni nobene procesne ali materialnopravne ovire, da se tudi v postopkih po ZMed ne bi skladno določbi 2. odstavka 44. člena ZMed smiselno uporabljal 318. člen ZPP glede izdaje zamudne sodbe.
ZP-1-UPB3 člen 42, 69, 69/2, 98, 98/3, 98/5, 138, 139. ZDR člen 170. ZUP člen 79, 79/3, 80, 80/1.
zaslišanje obdolženca - vročanje - smiselna uporaba določb ZUP - opravičilo izostanka - prošnja za preložitev naroka - opravičljiv razlog za izostanek z zaslišanja - službena odsotnost - sodba, s katero se obdolženca spozna za odgovornega - razglasitev odločitve - prepis izreka sodbe brez obrazložitve - obrazložitev - relativno zastaranje pregona za prekršek - pretrganje zastaranja pregona za prekršek - zapisnik
Obdolženec opravičljivega razloga za izostanek z zaslišanja ni izkazal, saj vsakršna službena odsotnost ni upravičen razlog za izostanek, ker sicer pri zaslišanjih, ki se jih udeležujejo obdolženci, ki so zaposleni, ne bi bilo mogoče opraviti narokov; podlago za odsotnost z dela zaradi zaslišanja na sodišču delavcu daje določba 170. člena ZDR, tako da je vabilo, za katerega se šteje, da je bilo obdolžencu pravilno vročeno in o katerem bi moral obdolženec delodajalca pravočasno obvestiti, opravičevalo službeno pot, in ne obratno. Sodišče prve stopnje obdolženčevega opravičila zato utemeljeno ni upoštevalo, pa tudi v primeru prošnje za preložitev zaslišanja, kot je v obravnavanem primeru šteti obdolženčevo opravičilo, bi se moral obdolženec o tem, ali bo sodišče njegovi prošnji ugodilo ali ne, prepričati, saj oceno o tem, ali je razlog za odsotnost opravičljiv ali ne, opravi sodišče, česar pa obdolženec tudi ni storil. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v sklepu, opr. št. Up-388/2003, z dne 30. 9. 2005 tudi že presodilo, da pritožnik zgolj na podlagi opravičila, ki ga je posredoval sodišču, ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo sodišče njegovo zaslišanje res prestavilo.
Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 3. odstavka 98. člena ZP-1 izdalo prepis izreka sodbe brez obrazložitve, v katerem je obdolženca pravilno poučilo o njegovi pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najpozneje v osmih dneh od vročitve prepisa izreka sodbe, pritožbe ne bo napovedal; obdolženec je nato v zakonskem roku osmih dni po prejemu prepisa izreka sodbe o prekršku brez obrazložitve napovedal pritožbo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in v skladu z določbo petega odstavka 98. člena ZP-1, ko je nato izdelalo sodbo z obrazložitvijo in jo pravilno opremilo z istim datumom, to je z datumom prepisa izreka sodbe o prekršku brez obrazložitve.
Glede na dejanja sodišča prve stopnje, ki so merila na pregon obdolženca, pregon za obdolžencu očitana prekrška ni relativno zastaral, saj med datumoma storitve prekrškov in prvim dejanjem sodišča oziroma med posameznimi navedenimi dejanji sodišča, nista pretekli dve leti in tako pregon za prekrška ni zastaral.
postopek o prekršku - dovoljenost pritožbe - razlogi za pritožbo - zavrženje pritožbe
Pogoj za dovoljenost pritožbe zoper sodbo, s katero je bila zahteva za sodno varstvo zavrnjena, je torej izrek višje globe od najnižje predpisane za prekršek in odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 EUR. V nobenem primeru pa ni dovoljena pritožba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanske stanja (3. točka 154. člena ZP-1). Plačani polovični znesek globe sicer ne pomeni, da je kršitelj s tem izgubil pravico do pravnega sredstva, vendar je z vložitvijo zahteve za sodno varstvo pristal na možnost, da odločitev sodišča zanj ne bo ugodna in bo moral v tem primeru plačati celotni znesek globe in ne le polovico predpisane globe. Izrek sodbe v kateri je sodišče prve stopnje kršitelju izreklo globo v najnižjem predpisanem znesku za storjeni prekršek, ne pomeni spremembe v škodo kršitelja. Odločitev, ali bo na prejeti plačilni nalog vložil pravno sredstvo, je namreč prepuščena kršitelju. S tem, ko je zoper odločbo prekrškovnega organa vložil pravno sredstvo, pa je izgubil boniteto, ki jo zakon daje kršitelju, ki globo v polovičnem znesku plača v predpisanem roku in zoper odločitev prekrškovnega organa ne vloži pravnega sredstva. Zmotno je zato stališče pritožnika, da je s tem, ko je poravnal globo v polovičnem znesku, poravnal celotno globo.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vodenje skupne evidence kazenskih točk – izbris kazenskih točk
Storilec je z odločitvami, ki so postale pravnomočne v obdobju treh let, dosegel število kazenskih točk, ki je podlaga za izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Po določbi 4. odstavka 207. člena ZP-1 se kazenske točke v cestnem prometu izbrišejo iz evidence po poteku treh let od pravnomočne odločbe, s katero so bile izrečene, razen v primeru, če v tem času storilec doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V tem primeru se kazenske točke ne izbrišejo iz evidence do dneva vpisa sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ima za posledico izbris vseh do tedaj zbranih kazenskih točk v evidenci kazenskih točk. Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pa je bil v skladu z določbo 3. odstavka 22. člena ZP-1 tudi izdan pred potekom dveh let od zadnje pravnomočne odločitve.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004464
ZVCP-1 člen 131, 131/2, 131/3, 136, 136/5. ZP-1-UPB3 člen 136.
postopek o prekršku - zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi
ZVCP-1 v določbi 2. odst. 131. člena vzpostavlja zakonsko domnevo, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu. Vendar pa zgolj dokaz prisotnosti psihoaktivnega zdravila kot je tramadol in metabolita kokaina, kot je benzoilekgonin v urinu, ne more biti merilo za ocenjevanje zmanjšane sposobnosti obdolženca za vožnjo v času, ko so ga policisti na cesti ustavili. Znano je namreč, da se mamila kot tudi psihoaktivna zdravila (odvisno od vrste, načina vnosa v telo, količine, pogostosti jemanja) zadržujejo v organizmu še dolgo po zaužitju, vsekakor tudi po času, ko njihov učinek že izzveni. Kot je bilo že večkrat povedano v podobnih primerih, prisotnost teh snovi ali njihovih metabolitov v urinu dokazuje le uživanje določene vrste mamila ali psihoaktivnega zdravila v nekem času in prisotnosti teh snovi v urinu ni mogoče vedno povezovati z zmanjšanjem psihofizičnih sposobnosti za vožnjo v času obravnavanega prekrška. Šele prisotnost takšnih snovi v krvi je lahko zanesljiv dokaz, da je oseba pod njihovim vplivom. V obravnavani zadevi izvedenstvo, ki bi na podlagi rezultatov opravljene toksikološke analize lahko potrdilo ali ovrglo trditev, da je obdolženec vozil pod vplivom prepovedane droge in psihoaktivnega zdravila, ni bilo odrejeno. Glede na to, da takšnega predloga s strani predlagateljice postopka o prekršku pred sodiščem prve stopnje ni bilo, ga ob odločanju o pritožbi obdolženca tudi ni mogoče odrediti (3. odst. 157. čl. ZP-1).
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1. ZZK člen 21. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 39.
vknjižba – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zasebna listina – zemljiškoknjižno dovolilo
Pravilo, da je vknjižba pravice na podlagi zasebne listine mogoča le ob predložitvi ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, je vseboval že Zakon o zemljiških knjigah.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora o pridobitvi pravice – pridobitev pravice na izviren način
Predlagatelj je predlogu za zaznambo spora priložil tožbo, iz katere izhaja, da uveljavlja pridobitev lastninske pravice na izviren način – po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Priložil je tudi potrdilo o vloženi tožbi. Z opisanim pa je zadostil pogojem, ki jih za zaznambo spora določa 79. člen ZZK-1.
Vsebino pogodbenega določila kot konkretnega in posamičnega pravnega pravila lahko sodišče ugotavlja le po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva. Zato bi v konkretnem primeru tožeča stranka morala zatrjevati, da ji po pogodbi, ki pomeni materialnopravno podlago vtoževane odpravnine, gre najvišja odpravnina v skladu z določbo 2. odstavka 250. člena ZGD. Temu trditvenemu bremenu pa tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zadostila, saj je tedaj zatrjevala le, da ji gredo bruto zneski spričo različnega tolmačenja v zvezi z davčnimi obveznostmi in prispevki v času sklepanja pogodbe.
odpravnina članu uprave – pogodbena podlaga – član uprave – pogodbeno pravo – ugotavljanje vsebine pogodbenega prava
Vsebino pogodbenega določila kot konkretnega in posamičnega pravnega pravila lahko sodišče ugotavlja le po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva. Zato bi v konkretnem primeru tožeča stranka morala zatrjevati, da ji po pogodbi, ki pomeni materialnopravno podlago vtoževane odpravnine, gre najvišja odpravnina v skladu z določbo 2. odstavka 250. člena ZGD.