Za sklepčnost tožbe zadošča minimum trditev, iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Iz navedb tožeče stranke, ki trdi, da je za toženo stranko opravila določena dela, ki jih je tožena stranka naročila, izhaja, da je do plačila le-teh upravičena. Kako natančno bo tožeča stranka ta del specificirala, pa je odvisno od tega, kako ji bo tožena stranka ugovarjala. Vsebina in obseg trditvene podlage tožeče stranke sta namreč odvisna tudi od trditev nasprotne stranke. V kolikor tožena stranka določenega dejstva izrecno in konkretno ne prereka, ga tožeči stranki ni potrebno dodatno pojasnjevati.
Tožena stranka ni podala konkretnih trditev, ki naj bi jih potrdila posamezna od predlaganih prič. Dokazovanje je namreč namenjeno ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev in ne zapolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage. Zato izvajanje dokazov z zaslišanjem prič, ki bi vedele povedati „o poteku del, obsegu del, napakah, notifikaciji napak, sklenitvi morebitnih dogovorov s tožečo stranko, ostalih zatrjevanih dejstvih na objektu J., o sanaciji napak po investitorju“ ne more služiti namenu dokazovanja.
pogodbene obresti – najvišja dovoljena pogodbena obrestna mera med fizično in pravno osebo – pogodbena obrestna mera v nasprotju z moralo – ničnost pogodbe
50 % pogodbena letna obrestna mera, upoštevaje okoliščine primera, ni v nasprotju z moralo, zato do navedene višine sodišče daje pravno varstvo tožnici.
Vsebino pogodbenega določila kot konkretnega in posamičnega pravnega pravila lahko sodišče ugotavlja le po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva. Zato bi v konkretnem primeru tožeča stranka morala zatrjevati, da ji po pogodbi, ki pomeni materialnopravno podlago vtoževane odpravnine, gre najvišja odpravnina v skladu z določbo 2. odstavka 250. člena ZGD. Temu trditvenemu bremenu pa tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zadostila, saj je tedaj zatrjevala le, da ji gredo bruto zneski spričo različnega tolmačenja v zvezi z davčnimi obveznostmi in prispevki v času sklepanja pogodbe.
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 51, 51/1. SPZ člen 70, 70/1.
začasna odredba – sklepčnost predloga – pogoji za izdajo začasne odredbe – pridobitev lastninske pravice z dednim dogovorom – skupno premoženje zakoncev – delitev dediščine
Dedni dogovor, kakršnega je toženka sklenila z materjo in sestro, predstavlja obliko sporazumne delitve dediščine, ki jo zapuščinsko sodišče sicer vzame v svojo odločbo, vendar ima takšen dogovor naravo pogodbene delitve, ki nima sodnega značaja. Za pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe o delitvi pa smiselno veljajo pravila kot za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla, kar pomeni, da je z izplačilom materinega in sestrinega deleža s skupnimi sredstvi, kljub vpisu lastninske pravice izključno v korist toženke, tako pridobljeno premoženje skupno premoženje toženke in tožnika.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1. ZZK člen 21. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 39.
vknjižba – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zasebna listina – zemljiškoknjižno dovolilo
Pravilo, da je vknjižba pravice na podlagi zasebne listine mogoča le ob predložitvi ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, je vseboval že Zakon o zemljiških knjigah.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053811
OZ člen 5, 6, 108, 108/2, 395, 587. ZVPot člen 1, 1/2, 1/3, 56. ZPP člen 191, 282, 282/2, 282/6, 282/7, 285.
leasing pogodba – indirektni finančni leasing – veljavnost pogodbe o leasingu – izročitev predmeta leasinga – leasingojemalec kot fizična oseba – prodaja na obroke – višina škode pri kršitvi leasing pogodbe – pozitivni pogodbeni interes – dogovor o izračunu pozitivnega pogodbenega interesa – razveza pogodbe – odstop od pogodbe – navadno sosporništvo – solidarne obveznosti – vsebina solidarnosti dolžnikov – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe po odgovoru na tožbo – stroški – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti
Narava navadnega sosporništva omogoča tek in dokončanje ločenih pravd zoper posamezne navadne sospornike, kjer so le-ti toženi za celotno obveznost, vsak kot samostojni dolžnik. V primeru, ko upnik zoper enega izmed solidarnih dolžnikov doseže izvršilni naslov za celotno in samostojno izpolnitev obveznosti, s tem njegova terjatev do drugih navadnih sospornikov, glede katerih pravda še teče, ne preneha. Nevarnost, da bi tožeča stranka (na procesno dopusten način) dosegla (materialnopravno nedopustno) izvršbo zoper oba solidarna dolžnika v celoti, je mogoče preprečiti z ustreznim oblikovanjem izreka v kasnejši pravdi. Sodišče, ki v zadevi sodi pozneje, upošteva izvršilni naslov zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je zavezan že pravnomočno obsojeni prvi solidarni dolžnik (do te višine odgovarja drugi dolžnik zgolj solidarno s prvim, za morebitno obveznost nad tem zneskom pa samostojno).
Odstop od pogodbe z zaporednimi obveznostmi lahko učinkuje bodisi glede bodočih obveznosti (ex nunc) bodisi tudi glede že izpolnjenih obveznosti (ex tunc; 2. odst. 108. čl. OZ). Pri ugotavljanju te odločilne okoliščine je treba izhajati iz volje pogodbenih strank ter pomena, ki ga glede na naravo konkretne pogodbe pripisujeta vsaki posamezni zaporedni izpolnitvi in vsoti vseh njih.
ZPP člen 87, 87/3, 282, 282/2. ZGD-1 člen 35. ZUstS člen 43, 44.
prokurist – postulacijska sposobnost – neudeležba tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo – razveljavitev zakonske določbe
Stališče, da glede na določbo 35. člena ZDG-1 prokura pomeni splošno pooblastilo za opravljanje vseh materialnopravnih in procesnopravnih dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) prokuristu, je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Ob dejstvu, da je prokurist pooblaščenec, pa je tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zanj veljajo določbe o postulacijski sposobnosti, obstoj katere pa prokurist ni izkazal.
Del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da do razveljavitve določbe 2. odst. 282. člena ZPP o predmetnem sporu še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je treba upoštevati, da je bila določba, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, razveljavljena.
Upnik, ki je pri izvršitelju pravočasno podal predlog za odlog premičninske izvršbe, je upravičeno štel poziv za plačilo varščine za brezpredmeten.
Glede na to, da sodišče še ni pridobilo izjave dolžnika glede upnikovega predloga za odlog izvršbe, je odločitev sodišča o ustavitvi izvršbe na premičnine zaradi upnikovega neplačila varščine prenagljena.
odškodninska odgovornost države – izbris iz registra prebivalcev – izbrisani – zastaranje odškodninskega zahtevka – pismena pripoznava zastarane obveznosti
Izdaja dopolnilne odločbe o stalnem prebivališču, na podlagi katere je bilo tožencu stalno prebivanje priznano tudi za nazaj, ne pomeni tudi priznanja odškodninske odgovornosti.
zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – občasne terjatve – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom – judikatne terjatve – zastaranje obresti judikatnih terjatev – terjatev iz dednega dogovora – denarne obveznosti – zamuda z izpolnitvijo denarnih obveznosti – zamudne obresti – procesne obresti
Terjatev iz dednega dogovora, vsebovanega v sklepu o dedovanju, zastara v 10-letnem zastaralnem roku. Za obresti od te terjatve velja, da zastarajo kot občasne terjatve v 3-letnem zastaralnem roku, če do vložitve tožbe glavna terjatev še ni zastarala, bila pa je že poravnana.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004456
ZP-1-UPB3 člen 51, 51/1. ZVCP-1 člen 132, 132/1, 132/7. ZPol člen 3, 3/1.
postopek o prekršku - zbiranje dokazov o prekršku - naloge policije - udeleženec cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - odklonitev
Sodišču določa okvir za presojo vloženi obdolžilni predlog predlagateljice postopka o prekršku, torej, tudi krajevna in časovna opredelitev prekrška. Ni dvoma, da so policisti po prejetem obvestilu o prometni nesreči, zbranih obvestilih in potem, ko so obdolženca izsledili, zaradi suma, da je bil prav obdolženi povzročitelj prometne nesreče, imeli zakonsko podlago, da mu odredijo preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Vendar takšna odločitev, temelječa zgolj na sumu, da je bil obdolženi povzročitelj prometne nesreče, ne zadostuje za zaključek, da je obdolženi tudi odgovoren za očitani prekršek. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, dokazov, da je bil obdolženec v časovnih in krajevnih okoliščinah, ki jih navaja predlagateljica postopka v obdolžilnem predlogu kot voznik udeleženec cestnega prometa s tovornim vozilom namreč ni. Obdolženec je svojo odsotnost s kraja prometne nesreče v svojem zagovoru preprečljivo utemeljil s podatki iz tahografskega vložka vozila, iz katerih je razvidno, da je bilo vozilo ustavljeno in parkirano že od 20.58 ure. Pritožnica se sicer sprašuje, zakaj sodišče ne dvomi v točnost nastavljene ure na tahografu, vendar ne pove, iz katerih razlogov bi sodišče moralo dvomiti v točnost nastavljene ure na tahografu obdolženčevega vozila. Takšno okoliščino, ki bi bila seveda pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, če bi se izkazala za točno, bi namreč moral na kraju obravnavanja prekrška ugotoviti policist, pa tega ni storil. Enako kot za obdolženca, tudi za predlagatelja postopka o prekršku velja, da v pritožbenem postopku novih dejstev in dokazov ne more navajati (tretji odstavek 157. čl. ZP-1). Zato višje sodišče pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dodatno pojasnjevanje okoliščin glede dejanskega stanja prekrška pa tudi navedbe o pričah ob odločanju o prekršku ni upoštevalo.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pridobitev lastninske pravice na izviren način – načelo formalnosti postopka
Podlaga za izdajo sklepa o zaznambi spora je tožba predlagateljice zoper zemljiškoknjižne solastnike nepremičnine, v kateri zatrjuje priposestvovanje zemljišča.
postopek za ureditev razmerij med solastniki – skupna lastnina – uporaba in upravljanje z nepremičninami po sklepu o dedovanju
Zaradi medsebojnih sporov udeleženk skupna uporaba in upravljanje nepremičnin ni možna, nepravilna bi bila tudi odločitev, da bi bile vse nepremičnine dodeljene nasprotni udeleženki, saj bi bila s tem predlagateljica v celoti izključena iz uporabe in upravljanja nepremičnin, ki so del zapuščinske mase, v postopku delitve pa bi nasprotna udeleženka lahko izkazovala »upravičen interes«, da si ji nepremičnine dodelijo v izključno last. Iz navedenih razlogov se izkaže kot pravilna odločitev, da vsaka udeleženka prevzame v izključno uporabo in upravljanje posamezne nepremičnine.
Nespoštovanje 254. člena ZPP bi lahko pomenilo (zgolj) relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa jo je pravdna stranka glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP dolžna uveljavljati takoj, ko je to mogoče, sicer se pozneje (tudi v pravnem sredstvu) nanjo načeloma ne more sklicevati. V tej zvezi pa je ugotoviti, da ne le, da te kršitve v postopku pred sodiščem prve stopnje pritožnica ni uveljavljala (pa bi jo lahko), temveč je celo s svojim ravnanjem (umikom predloga za soočenje izvedencev) prispevala k takšnemu ravnanju sodišča prve stopnje.
eksistenčni minimum – izvršba – odprava nepravilnosti pri izterjavi – nepravilnosti pri opravljanju izvršbe
Iz vsebine vloge, ki jo je pritožnica poimenovala "pritožba", je razvidno, da se dolžnica ne pritožuje zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad njo, temveč smiselno zatrjuje, da se izterjava njenih prejemkov po sklepu sodišča, opr. št. St 1895/2008-12, z dne 14. 11. 2008, ne opravlja pravilno in sodišču predlaga, da te nepravilnosti odpravi. Takšna zahteva dolžnice narekuje postopanje sodišča v smislu 2. odst. v zvezi s 1. odst. 52. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.
obogatitveni zahtevek - zastaranje obogatitvenega zahtevka - sodelovanje pri gradnji in adaptaciji – dogovor o skupni gradnji
Zastaranje zahtevka zaradi obogatitve oz. prikrajšanja, povzročenega z vlaganjem dela in sredstev v tuje nepremično premoženje, začne teči ob zaključku ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja.
Upnik z dnem, ko APP prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovih denarnih sredstvih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi pridobi zastavno pravico. Upnik pridobi zastavno pravico le ob nadaljnjem pogoju, da so na računu vsaj do uvedbe postopka prisilne poravnave denarna sredstva, ki bi jih bilo mogoče rubiti. Če namreč ni sredstev na računu, dolžnik nima terjatve do svojega dolžnika, to je do APP.
Sodišče prve stopnje je kot instanca prekrškovnemu organu pravilno navedlo, da pritožba zoper sodbo okrajnega sodišča, s katero je le-to zavrnilo zahtevo vlagatelja za sodno varstvo zoper plačilni nalog PP K. glede na določbo drugega odstavka 66. čl. ZP-1 ni dovoljena, saj storilcu ni bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek in ne odvzem premoženjske koristi. Glede na navedeno, višje sodišče, tudi če bi obstajali resni pomisleki glede ugotovljenega dejanskega stanja prekrška, nima druge možnosti, kot da potrdi odločitev sodišča prve stopnje, saj razlogi, iz katerih se sme izpodbijati odločitev sodišča prve stopnje o zahtevi za sodno varstvo, niso podani.
sklep o dedovanju – sestavine izreka sklepa o dedovanju – zapuščina brez dedičev – dedovanje države
Vrednost zapuščine ne sodi v izrek sklepa o dedovanju, zato z istim sklepom ne more biti pravnomočno ugotovljena in jo je mogoče vedno znova uveljavljati v vsakem postopku, v katerem je odločilna.
Sodišče izda sklep, da se zapuščina izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja, šele kadar ugotovi, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v roku, ki je predpisan, ne zglasi nihče, ki bi uveljavljal pravico do dediščine.
Ni ovir, da bi sodišče v okviru obstoječe pravde (ob pogoju, da so izpolnjeni ostali pogoji za pobot) kot predhodno vprašanje ugotovilo, ali terjatev obstoji in do katere višine je pobotni ugovor utemeljen.
Ker dolžnik in upnik vtoževane terjatve ter nasprotne v pobot uveljavljane terjatve nista isti osebi, ni vzajemnosti, s tem pa tudi ne pogojev za opravo kompenzacije.