ZUE člen 2, 2/3, 13. ZPP člen 286. b, 286. b/1. ZOR člen 200, 206.
zavrnitev dokaznega predloga – uveljavljanje procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje - tek zakonskih zamudnih obresti – prepoved retroaktivnosti
Sodišče prve stopnje je dokazne predloge tožnika zavrnilo na naroku in če je tožnik štel, da gre za bistvene kršitve določb pravdnega postopka, bi jih moral uveljavljati takoj.
Glede na splošno prepoved retroaktivnosti je treba šteti, da se OZ-A na primere, ko so zapadle, pa neplačane zamudne obresti v obdobju od uveljavitve OZ do uveljavitve OZ-A že dosegle glavnico (predmetni primer), ne more nanašati. V teh primerih so obresti po samem zakonu nehale teči in zato z uveljavitvijo OZ-A ne morejo začeti teči znova.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004463
ZVCP-1 člen 131, 131/1, 131/2, 131/3. ZP-1-UPB3 člen 136, 136/5.
postopek o prekršku - zakonski znaki prekrška - mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi - metadon
Z določbo drugega odstavka 131. člena ZVCP-1 se vzročna zveza med mamili (seveda tudi psihoaktivnimi zdravili in drugimi psihoaktivnimi snovmi) v organizmu voznika in vplivom le teh na zmanjšanje sposobnost za vožnjo domneva. To pa ne pomeni, da ni mogoče dokazovati, da kljub prisotnosti takšnih snovi, kot so mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi v organizmu, te niso vplivale na voznikove sposobnosti za vožnjo. Glede na to, da je bila prisotnost metadona ugotovljena v vzorcu urina (torej v fazi izločanja iz organizma) in ne v krvi, in da je iz ocene zdravnika, ki je opravil pregled obdolženke v okviru strokovnega pregleda, razvidno, da pri njej vpliv mamil ni zaznaven, pri čemer obdolženki tudi ni mogoče očitati naklepa niti malomarnosti, višje sodišče ugotavlja, da ni dokazano, da je obdolženka odgovorna za očitani prekršek.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/2, 147. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1.
povzročitev škode – povrnitev škode – krivdna odškodninska odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – dejavnost redarske službe – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – škoda pri delu – odgovornost delodajalca – fizični napad na mestnega redarja pri fotografiranju napačno parkiranih vozil – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – nedovoljena pritožbena novota
Za škodo, ki jo utrpi mestni redar pri opravljanju službe, delodajalec odgovarja krivdno in ne objektivno.
sodna taksa – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – opominska taksa – posledica neplačila sodne takse za opomin – posledica neplačila opominske takse
Domnevo umika vloge (pritožbe) stranke v primeru neplačila sodne takse določa ZPP kot matični predpis, posledico neplačila sodne takse pa veže zgolj na neplačilo sodne takse za vlogo in ne morebiti tudi sodne takse za opomin.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060063
Ustava SFRJ člen 120, 121. ZZD člen 204. ZDen člen 88. OZ člen 92. ZLPP člen 3,11.
vračanje premoženja – vrnitev nepremičnine v naravi – prehodne in končne določbe – ničnost prodajne pogodbe – prodaja nepremičnine, katere vrnitev v naravi se zahteva v denacionalizacijskem postopku – pravni interes za ugotovitveno tožbo – uveljavljanje ničnosti
Tožnik izkazuje pravni interes za ugotovitveno tožbo s tem, da v denacionalizacijskem postopku zahteva v naravi vrnitev nepremičnine, katere solastniški delež je bil prodan s pogodbami, katerih veljavnost se presoja v tej pravdi, ter s tem, da o tem vprašanju še ni pravnomočno odločeno v denacionalizacijskem postopku. V pravdnem postopku zato ni potrebno kot predhodno vprašanje ugotavljati, ali je vrnitev nepremičnin v naravi utemeljena, temveč je to stvar odločanja v denacionalizacijskem postopku.
S pisnim samoupravnim sporazumom so udeleženke razmerja lahko prenašale tudi pravico uporabe in razpolage z nepremičninami, čeprav v sporazumu ni bilo posebnega določila o zemljiškoknjižni izvedbi tega prenosa. Bistveno je, kdo je po sklenitvi samoupravnega sporazuma dejansko stvar uporabljal, imel v posesti in imel pravico razpolaganja.
ZPP člen 87, 87/3, 282, 282/2. ZGD-1 člen 35. ZUstS člen 43, 44.
prokurist – postulacijska sposobnost – neudeležba tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo – razveljavitev zakonske določbe
Stališče, da glede na določbo 35. člena ZDG-1 prokura pomeni splošno pooblastilo za opravljanje vseh materialnopravnih in procesnopravnih dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) prokuristu, je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Ob dejstvu, da je prokurist pooblaščenec, pa je tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zanj veljajo določbe o postulacijski sposobnosti, obstoj katere pa prokurist ni izkazal.
Del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da do razveljavitve določbe 2. odst. 282. člena ZPP o predmetnem sporu še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je treba upoštevati, da je bila določba, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, razveljavljena.
zemljiškoknjižno stanje – sklep o dedovanju – vknjižba lastninske pravice
Ker zemljiškoknjižno stanje lastninske pravice pokojne M. V., ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predmetni dodatni sklep o dedovanju, ni bilo takšno, da bi bila le-ta lastnica predmetnih nepremičnin do ¼, ampak je bila le še lastnica do 1/8, je pravilen zaključek zemljiškoknjižnega sodnika, da je zemljiškoknjižni referent po uradni dolžnosti lahko vpisal na podlagi predmetnega dodatnega sklepa o dedovanju lastninsko pravico na M. V. in P. V. samo še pri 1/8 parcelne številke 1701 in 1702, obe k.o. D.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – nova škoda
Za novo škodo gre, kadar poslabšanje (popolna izguba delovne zmožnosti) ob izdaji sodbe, s katero je bila tožnici že prisojena odškodnina, ni bilo objektivno predvidljivo. Tožnica ni niti zatrjevala, da je da se je njeno zdravstveno stanje v času od odmere odškodnine do vložitve nove tožbe kakorkoli spremenilo.
ničnost pogodbe – prepoved odsvojitve in obremenitve – kršitev prepovedi odsvojitve in obremenitve
Ničnost pravnega posla je najstrožja in skrajna sankcija, predvidena za primere protiustavnih, nezakonitih in nemoralnih pogodb, katerih učinkovanje zaradi družbenih interesov ni sprejemljivo. Iz zakonske dikcije je razvidno, da v načelu skuša vzdržati praven posel v veljavi, saj sodišču nalaga, da s pomočjo pravil in metod razlage ugotovi, ali namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo.
Sodna praksa pogodbe, sklenjene v nasprotju z vknjiženo prepovedjo odsvojitve in obremenitve, ne šteje avtomatično za nične.
predpogodba – kršitev predpogodbe – rok za sklenitev glavne pogodbe – vrsta pravnega posla - sankcije neizpolnitve - vrnitev are - nebistvena sestavina pogodbe - načelo sočasne izpolnitve – zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel
Dogovor o tem, ali bosta pogodbenika sklenila zavezovalni in razpolagalni pravni posel ali samo zavezovalni pravni posel, ne predstavlja bistvene sestavine glavne pogodbe, zato je predpogodba veljavno sklenjena.
Ker stranki v predpogodbi o vseh modalitetah izpolnitvenega dejanja (sklenitve kupoprodajne pogodbe) nista dosegli soglasja, je nebistvene sestavine kupoprodajne pogodbe opredelilo sodišče po splošnih pravilih OZ, nanašajočih se na dogovorjeni tip pogodbe.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vodenje skupne evidence kazenskih točk – izbris kazenskih točk
Storilec je z odločitvami, ki so postale pravnomočne v obdobju treh let, dosegel število kazenskih točk, ki je podlaga za izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Po določbi 4. odstavka 207. člena ZP-1 se kazenske točke v cestnem prometu izbrišejo iz evidence po poteku treh let od pravnomočne odločbe, s katero so bile izrečene, razen v primeru, če v tem času storilec doseže število kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V tem primeru se kazenske točke ne izbrišejo iz evidence do dneva vpisa sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ima za posledico izbris vseh do tedaj zbranih kazenskih točk v evidenci kazenskih točk. Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pa je bil v skladu z določbo 3. odstavka 22. člena ZP-1 tudi izdan pred potekom dveh let od zadnje pravnomočne odločitve.
stroški postopka – določitev meje – krivda za nastanek spora
Če je predlagatelj sprožil nepravdni postopek glede določitve meje, pa se s postopkom med sosedoma ni nič spremenilo (meja je že vrisana v katastru, mejniki so postavljeni), je dolžan kriti stroške postopka.
postopek za ureditev razmerij med solastniki – skupna lastnina – uporaba in upravljanje z nepremičninami po sklepu o dedovanju
Zaradi medsebojnih sporov udeleženk skupna uporaba in upravljanje nepremičnin ni možna, nepravilna bi bila tudi odločitev, da bi bile vse nepremičnine dodeljene nasprotni udeleženki, saj bi bila s tem predlagateljica v celoti izključena iz uporabe in upravljanja nepremičnin, ki so del zapuščinske mase, v postopku delitve pa bi nasprotna udeleženka lahko izkazovala »upravičen interes«, da si ji nepremičnine dodelijo v izključno last. Iz navedenih razlogov se izkaže kot pravilna odločitev, da vsaka udeleženka prevzame v izključno uporabo in upravljanje posamezne nepremičnine.
odločanje o vpisih – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih – pogoji za dovolitev vpisa – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – označitev nepremičnine z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi
V konkretnem primeru vpis predznambe skupne zastavne pravice na nepremičninah, kot so označene v sklepu o predhodni odredbi, po stanju zemljiške knjige ni mogoč, ker nepremičnine s tem identifikacijskim znakom v zemljiško knjigo niso vpisane.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065073
OZ člen 249, 435, 435/1, 488, 488/1, 489, 490. ZPP člen 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
nepremičnina – načini pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – prodajna pogodba – obveznosti prodajalca – izročitev stvari – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – prepoved odtujitve in obremenitve – pravne napake – odgovornost za pravne napake – obvestitev prodajalca – sankcije za pravne napake – pravica do odstopa od pogodbe – primeren rok za izpolnitev – pogodbena kazen – sporazum o pogodbeni kazni – akcesornost – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – absolutna bistvena kršitev postopka
V primeru nasprotij med dejstvi in dokazi ni mogoče izdati zamudne sodbe, temveč mora sodišče razpisati glavno obravnavo ter o tožbenem zahtevku odločiti s kontradiktorno sodbo.
Pritožnik je bil v plačilnem nalogu izrecno opozorjen, da bo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105a. člena ZPP štelo, da je pritožbo umaknil, v kolikor v 15-dnevnem roku od prejema naloga ne bo plačal sodne takse. Ker taksa ni bila plačana pravočasno, pritožnik pa tudi ni predlagal oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo izpodbijani sklep.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059218
ZGD člen 263. ZPP člen 32, 482, 482/1, 482/1-1.
povrnitev škode direktorja – stvarna pristojnost – trditvena podlaga – gospodarski spor
Vsebino spora določa tožbeni zahtevek in trditvena podlaga tožbe. Glede na to, da tožeča stranka zahteva povrnitev škode, ki jo je toženec povzročil kot njen direktor (ki je bil sicer zaposlen pri tožeči stranki) in se pri tem sklicuje na določbe ZGD, gre za gospodarski spor in ne za spor med delavcem in delodajalcem.
odškodninska odgovornost države – izbris iz registra prebivalcev – izbrisani – zastaranje odškodninskega zahtevka – pismena pripoznava zastarane obveznosti
Izdaja dopolnilne odločbe o stalnem prebivališču, na podlagi katere je bilo tožencu stalno prebivanje priznano tudi za nazaj, ne pomeni tudi priznanja odškodninske odgovornosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058327
ZASP člen 21, 81. ZOR člen 219. ZPP člen 287, 399/2-8, 399/2-14.
avtorski honorar za stalno uporabo glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja – pogodba o plačilu avtorskega honorarja – dokazna ocena – zavrnitev dokazov – dokazni sklep
Na tožeči stranki je dokazno breme, da za obdobje po prenehanju veljavnosti pogodbe dokaže tako temelj (neupravičeno uporabo avtorskih del), kot tudi višino svojega zahtevka (okoriščenje in prikrajšanje).
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali ni pravno odločilno, ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokazov sprejeta in obrazložena.