pravica do vložitve zahteve za sodno varstvo – upravičenec za vložitev zahteve za sodno varstvo
Pravica do vložitve zahteve za sodno varstvo je po določbah 1. odstavka 59. člena ZP-1 omejena zgolj na osebo, ki ji je bila izrečena sankcija, na njenega zakonitega zastopnika oziroma zagovornika ter na lastnika odvzetih predmetov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064006
URS člen 68. ZTLR člen 28, 72. ZPP člen 354, 354/1, 355.
pridobitev lastninske pravice tujcev – priposestvovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobrovernost – omejitev priposestvovanja – razlogi za razveljavitev sodbe
Okoliščina, da tožnik v času, ko naj bi se iztekla priposestvovalna doba, ni bil državljan RS, bi ob upoštevanju določbe 68. čl. URS lahko preprečevala pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem.
Sodišče prve stopnje je kot instanca prekrškovnemu organu pravilno navedlo, da pritožba zoper sodbo okrajnega sodišča, s katero je le-to zavrnilo zahtevo vlagatelja za sodno varstvo zoper plačilni nalog PP K. glede na določbo drugega odstavka 66. čl. ZP-1 ni dovoljena, saj storilcu ni bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek in ne odvzem premoženjske koristi. Glede na navedeno, višje sodišče, tudi če bi obstajali resni pomisleki glede ugotovljenega dejanskega stanja prekrška, nima druge možnosti, kot da potrdi odločitev sodišča prve stopnje, saj razlogi, iz katerih se sme izpodbijati odločitev sodišča prve stopnje o zahtevi za sodno varstvo, niso podani.
Upnik z dnem, ko APP prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovih denarnih sredstvih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi pridobi zastavno pravico. Upnik pridobi zastavno pravico le ob nadaljnjem pogoju, da so na računu vsaj do uvedbe postopka prisilne poravnave denarna sredstva, ki bi jih bilo mogoče rubiti. Če namreč ni sredstev na računu, dolžnik nima terjatve do svojega dolžnika, to je do APP.
prodajna pogodba – prodaja tuje stvari – razdrtje pogodbe – učinki razdrte pogodbe – vrnitev danega – obresti od kupnine
Iz prodajne pogodbe izhaja obveznost prodajalca, da kupcu zagotovi lastninsko pravico na prodani stvari. Ker je bila pogodba, na podlagi katere sta toženki kupili stanovanje, razdrta, toženki nista postali lastnici stanovanja. Lastninsko pravico ima tako še vedno prvotni prodajalec, njegova (stvarna) pravica pa izključuje pravico kupcev (tožnikov). Ker jima toženka lastninske pravice ne moreta zagotoviti, pogodbenega namena ni mogoče doseči, zato je njuna zahteva na razvezo pogodbe utemeljena.
Toženki sta prejeto kupnino dolžni vrniti z obrestmi, ki tečejo od dneva, ko sta prejeli izplačilo. Pri tem ne more biti uspešno sklicevanje na dejstvo, da je bila (ugotovitvena) sodba o razdrtju pogodbe glede njunega nakupa izdana šele po sklenitvi nove prodajne pogodbe.
eksistenčni minimum – izvršba – odprava nepravilnosti pri izterjavi – nepravilnosti pri opravljanju izvršbe
Iz vsebine vloge, ki jo je pritožnica poimenovala "pritožba", je razvidno, da se dolžnica ne pritožuje zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad njo, temveč smiselno zatrjuje, da se izterjava njenih prejemkov po sklepu sodišča, opr. št. St 1895/2008-12, z dne 14. 11. 2008, ne opravlja pravilno in sodišču predlaga, da te nepravilnosti odpravi. Takšna zahteva dolžnice narekuje postopanje sodišča v smislu 2. odst. v zvezi s 1. odst. 52. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Glede na ugotovitev, da je tožeča stranka po naročilu tožene stranke zanjo opravila in ji izročila dogovorjeno delo za dogovorjeno ceno, je sodišče materialno pravilno naložilo toženi stranki, da plača vtoževani znesek.
plačilo sodne takse – domneva o umiku pritožbe - pravnomočnost s potekom roka za plačilo sodne takse
Sodba, zoper katero je bila vložena pritožba, za katero pa ni bila plačana sodna taksa, zaradi česar se šteje, da je bila umaknjena, postane pravnomočna s potekom roka za plačilo sodne takse.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066523
ZP-1 člen 26, 26/6, 68, 84, 84/1, 84/1-6, 139. ZVCP-1 člen 233.
izločitev sodnika – dvom o nepristranskosti – načelo materialne resnice – obrazložitev odločbe – omilitev sankcij – odgovornost lastnika vozila
Sodišče prve stopnje resda izrecno v obrazložitvi ni navedlo, na podlagi katerih v postopku izvedenih dokazov je ugotovilo, da je obdolženec lastnik vozila, vendar pa je ta zaključek sodišča prve stopnje jasno razviden iz njegove ugotovitve, da je obdolženec odgovoren za prekršek iz e) točke desetega odstavka 32. člena ZVCP-1 na podlagi 233. člena ZVCP-1, in sicer kot lastnik vozila.
Da je obdolženec lastnik tega vozila, jasno izhaja tudi iz njegovega zagovora na zaslišanju pred sodiščem prve stopnje, na ta dokaz pa se sodišče prve stopnje tudi sklicuje pri svoji odločitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno v izreku povzelo predpis o prekršku glede na opis dejanja v samem izreku, v obrazložitvi pa utemeljeno zaključilo o obdolženčevi odgovornosti za prekršek, sklicujoč se pri tem na 233. člen ZVCP-1, ki govori o odgovornosti lastnika vozila in določa, da se v primeru, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. V tem primeru se namreč lastnik vozila kaznuje kot storilec prekrška, zato v pritožbi uveljavljeno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo ni podano.
Sodišče lahko dvomi v pristnost predloženega pisnega pooblastila in v takem primeru zahteva predložitev overjenega pooblastila, overitev pa opravi notar na podlagi preizkusa istovetnosti pooblaščenca, preden overi podpis. Zato zgolj ta razlog ne vzbuja resnega dvoma v nepristranskost sodnice, ki je sprejela tako odločitev.
US RS je v več svojih odločbah odločilo, da 1. odstavek 233. člena ZVCP-1 ni v neskladju z URS.
Po določbi 6. odstavka 26. člena ZP-1 omilitev kazenskih točk, ki so bile izrečene vozniku motornega vozila v številu, ki zanj ne predstavlja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni možna.
Opomin upravnika po 3. odstavku 44. člena SZ in 6. odstavku 119. člena SPZ ni procesna predpostavka za nudenje sodnega varstva v okviru pravdnega postopka.
tekst :
I.
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v drugem odstavku 1. točke in 2. točki izreka spremeni tako, da se glasi:
„ Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. I 2545/2007 z dne 6.12.2007 ostane v veljavi v 1. točki izreka tudi za glavnico v višini 275,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2007 dalje do plačila.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 297,77 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.“
II.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 167,36 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila.
O b r a z l o ž i t e v :
(1.) Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijano sodbo pod točko 1. izreka odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. I 2454/2007 (pravilno I 2545/2007) z dne 6.12.2007 ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v višini 143,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2007 dalje do plačila in 3. točki izreka za izvršilne stroške v višini 50,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.12.2007 dalje do plačila. V preostalem delu, to je za glavnico v skupnem znesku 275,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2007 dalje, pa je sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Pod točko 2. izreka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
(2.) Zoper takšno odločitev in sicer zoper zavrnilni del, vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v zavrnilnem delu spremeni, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka z obrestmi.
(3.) Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
(4.) Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje postala pravnomočna v 1. odstavku točke 1. izreka, saj se tožena stranka zoper ugodilni del sodbe ni pritožila.
(5.) Po 1. odstavku 448. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP torej niso dovoljeni pritožbeni razlogi.
(6.) Pritožnik zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je del tožbenega zahtevka zavrnilo zgolj zato, ker je tožeča stranka pisni opomin za plačilo sredstev v rezervni sklad naslovila na toženca samo za terjatve, ki so zapadle do 24.4.2006, ne pa tudi za tiste po tem datumu.
(7.) Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pritrjuje pritožniku, da je sodišče s takšno razlago 3. odstavka 44. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) in 6. odstavka 119. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) zmotno uporabilo materialno pravo. Ti dve določbi sicer res določata upravniku aktivno vlogo v zvezi z opominom za plačilo prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in sočasno opredeljujeta opomin za verodostojno listino v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), vendar pa iz teh določb ni mogoče zaključiti, da bi bil opomin procesna predpostavka za nudenje sodnega varstva v okviru pravdnega postopka. Predložitev verodostojne listine v smislu 23. člena ZIZ je pogoj, da sodišče izda sklep o izvršbi, ni pa to pogoj za odločanje o zahtevku po tem, ko je zaradi ugovora sklep o izvršbi razveljavljen v delu, s katerim je bila izvršba dovoljena. Od pravnomočnosti tega sklepa dalje teče postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ), torej kot pravdni postopek, po 2. odstavku 62. člena pa se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. V tem postopku pa predmet odločanja ni več presoja sodišča, ali je neka listina verodostojna listina ali ne in ali je bila predložena, ampak ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku. Tožeča stranka je, še v fazi izvršbe, v zvezi s spornim delom neplačanega prispevka etažnega lastnika predložila izpis odprtih postavk z dne 24.10.2007, kar po 2. odstavku 23. člena ZIZ tako in tako predstavlja verodostojno listino, ne glede na to pa vsekakor listino v smislu določb ZPP, s katero je dokazovala obstoj svoje terjatve in njeno višino. Glede na to, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje sami terjatvi in njeni višini tudi sicer ni ugovarjala, njene druge ugovore, ki so se nanašali na ugovor litispendence, aktivno legitimacijo in zastaranje, pa je sodišče pravilno zavrnilo kot neutemeljene, bi moralo zato ob pravilni uporabi materialnega prava ugoditi zahtevku tudi v tem delu in torej sklep o izvršbi v 1. točki izreka, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da v roku 8 dni poravna terjatev, v celoti vzdržati v veljavi.
(8.) Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v 2. odstavku točke 1. spremenilo tako, da je sklep o izvršbi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Kranju pod opr. št. I 2545/2007 z dne 6.12.2007, vzdržalo v veljavi tudi za glavnico v skupnem znesku 275,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.10.2007 dalje do plačila. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja sodišče prve stopnje, da je v prvem odstavku točke 1, ki sicer ni predmet pritožbenega preizkusa, prišlo do očitne pisne napake v številki izvršilne zadeve, kar naj sodišče popravi z ustreznim popravnim sklepom.
(9.) Glede na to, da je prišlo do spremembe prvostopne odločitve, je moralo pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 165. člena ZPP odločiti tudi o stroških celotnega postopka. Ker je tožeča stranka, upoštevajoč spremembo sodbe, v postopku v celoti uspela, je na podlagi 154. člena ZPP upravičena do povračila svojih potrebnih stroškov in sicer tistih, ki so ji nastali v fazi pravdnega postopka (o izvršilnih stroških je že bilo odločeno). Pritožbeno sodišče ji je priznalo stroške po Odvetniški tarifi veljavni v času izvršenega opravila in vrednosti točke v višini 0,459 EUR in sicer za pripravljalno vlogo 200 točk, za udeležbo na naroku 200 točk, 2 % materialnih stroškov od skupnega števila sicer priznanih točk ter 20 % DDV, kar znaša 224,72 EUR. Skupaj s taksami, ki so bile plačane na prvi stopnji v višini 73,05 EUR, je tožeča stranka upravičena do povračila 297,77 EUR. Ta znesek ji je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude pa dolguje tudi zakonske zamudne obresti od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila.
(10.) Glede na to, da je tožeča stranka s pritožbo uspela, je upravičena tudi do povračila pritožbenih stroškov. Pri odmeri le-teh je pritožbeno sodišče upoštevalo še sporni del terjatve in tožeči stranki za sestavo pritožbe priznalo 125 točk, kar skupaj z 20 % DDV-jem znaša 68,84 EUR, skupaj s plačano sodno takso za pritožbo v višini 98,52 EUR, pa je tožeča stranka upravičena do povračila 167,36 EUR pritožbenih stroškov. Tudi te ji je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od prejema odločitve sodišča druge stopnje. V primeru zamude bo tudi v tem primeru dolgovala zakonske zamudne obresti od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pridobitev lastninske pravice na izviren način – načelo formalnosti postopka
Podlaga za izdajo sklepa o zaznambi spora je tožba predlagateljice zoper zemljiškoknjižne solastnike nepremičnine, v kateri zatrjuje priposestvovanje zemljišča.
nova trditvena podlaga – pravočasnost trditev – možnost obravnavanja pred sodiščem
Pritrditi je treba pritožniku, da je bila vloga tožeče stranke z dne 9. 7. 2009 predložena sodišču pred prvim narokom za glavno obravnavo. Naroka, ki je bil razpisan za dne 10. 6. 2009, prvostopno sodišče ni opravilo, temveč ga je preložilo. Navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi z dne 9. 7. 2009 torej niso bile podane po izteku roka 1. odst. 286. člena ZPP, kot je to zmotno ugotovilo prvostopno sodišče. Podane so bile pravočasno in bi jih prvostopno sodišče moralo upoštevati. Iz obrazložitve sodbe pa tudi ne izhaja, da bi v danem primeru šlo za situacijo iz 2. odst. 286. člena oziroma 5.odst. 286.a člena ZPP.
ZPP člen 87, 87/3, 282, 282/2. ZGD-1 člen 35. ZUstS člen 43, 44.
prokurist – postulacijska sposobnost – neudeležba tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo – razveljavitev zakonske določbe
Stališče, da glede na določbo 35. člena ZDG-1 prokura pomeni splošno pooblastilo za opravljanje vseh materialnopravnih in procesnopravnih dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) prokuristu, je zavzelo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Ob dejstvu, da je prokurist pooblaščenec, pa je tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zanj veljajo določbe o postulacijski sposobnosti, obstoj katere pa prokurist ni izkazal.
Del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da do razveljavitve določbe 2. odst. 282. člena ZPP o predmetnem sporu še ni bilo pravnomočno odločeno. Zato je treba upoštevati, da je bila določba, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, razveljavljena.
zemljiškoknjižno stanje – sklep o dedovanju – vknjižba lastninske pravice
Ker zemljiškoknjižno stanje lastninske pravice pokojne M. V., ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predmetni dodatni sklep o dedovanju, ni bilo takšno, da bi bila le-ta lastnica predmetnih nepremičnin do ¼, ampak je bila le še lastnica do 1/8, je pravilen zaključek zemljiškoknjižnega sodnika, da je zemljiškoknjižni referent po uradni dolžnosti lahko vpisal na podlagi predmetnega dodatnega sklepa o dedovanju lastninsko pravico na M. V. in P. V. samo še pri 1/8 parcelne številke 1701 in 1702, obe k.o. D.
znižanje tožbenega zahtvka – delni umik tožbe – privolitev v umik tožbe – odškodnina – nadomestilo koristi – korist od uporabe tuje stvari – uporaba tuje stvari v svojo korist – presoja po vseh pravnih podlagah - zastaranje
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je tožeča stranka svoj zahtevek na podlagi 219. člena ZOR natančno utemeljila s predložitvijo izvedenskega mnenja izvedenca S. J.. Slednji je namreč v svojem poročilu in dodatku k poročilu izračunal le odškodnino za zamudo pri predaji kupljenih prostorov v posest, ne pa tudi koristi, ki naj bi jo tožena stranka imela od uporabe tožničinih nepremičnin v svojo korist. Ker je tožeča stranka v predmetnem sporu svoj zahtevek vtoževala na več pravnih podlagah, je bila dolžna za vsako pravno podlago posebej navesti dejstva in predlagati dokaze (212. čl. v povezavi s 7. čl. ZPP). Za utemeljenost zahtevka po podlagi iz 219. člena ZOR bi morala tožeča stranka navesti konkretne trditve in predlagati dokaze, s katerimi bi dokazala, da je tožena stranka imela korist od uporabe njenih nepremičnin. Ker tožeča stranka temu ni zadostila po trditveni podlagi, pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopnega sodišča, da je tožeča stranka zgolj pavšalno navajala, da naj bi tožena stranka njene nepremičnine uporabljala, nikoli pa ni podala konkretnih trditev o tem, kakšno korist naj bi od tega imela tožena stranka, niti v kakšni višini.
Po ugotovitvah pritožbenega sodišča je tožena stranka ugovarjala zastaranje le zahtevku na podlagi pogodbene odškodninske odgovornosti, ne pa tudi na podlagi 219. člena ZOR. Ker gre za različne pravne podlage, bi morala tožena stranka izrecno ugovarjati zastaranje po vseh podlagah, ker pa tega ni storila, je nepravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je zahtevek na podlagi 219. člena ZOR tudi zastaran.
obogatitveni zahtevek - zastaranje obogatitvenega zahtevka - sodelovanje pri gradnji in adaptaciji – dogovor o skupni gradnji
Zastaranje zahtevka zaradi obogatitve oz. prikrajšanja, povzročenega z vlaganjem dela in sredstev v tuje nepremično premoženje, začne teči ob zaključku ekonomske skupnosti, v kateri je prihajalo do premikov premoženja.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0059224
ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 286. ZZZDR člen 20, 51. OZ člen 190.
skupno premoženje – zakonski zadržek za pridobitev skupnega premoženja – razpravno načelo – ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti – prekluzija – sprememba tožbe – načelo ekonomičnosti – pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – velikost solastniškega deleža – nagib za sklenitev pravnega posla – odpadla pravna podlaga – povrnitev vlaganj – obstoj koristi – povečanje vrednosti nepremičnine
Če sodišče ne bi upoštevalo dejstva, da je obstajal zakonski zadržek za pridobitev skupnega premoženja pravdnih strank, bi jima dejansko omogočilo nezakonito razpolaganje s pravicami. To pa je dolžno preprečiti. Zato ima pooblastilo, da lahko dejstva ugotavlja tudi po uradni dolžnosti. Ko izve za možnost obstoja dejstev, katerih zamolčanje bi lahko pripeljalo do protipredpisnega razpolaganja strank, taka dejstva mora ugotavljati. Glede zatrjevanja takih dejstev zato ne veljajo prekluzije iz 286. čl. ZPP.