pravica do vložitve zahteve za sodno varstvo – upravičenec za vložitev zahteve za sodno varstvo
Pravica do vložitve zahteve za sodno varstvo je po določbah 1. odstavka 59. člena ZP-1 omejena zgolj na osebo, ki ji je bila izrečena sankcija, na njenega zakonitega zastopnika oziroma zagovornika ter na lastnika odvzetih predmetov.
Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP. Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo opr. št. U-I-164/09 z dne 4.2.2010 odločilo, da se 2. odstavek 282. člena ZPP razveljavi. Odločitev sodišča prve stopnje torej temelji na protiustavni zakonski določbi. Ker je tako, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP).
nedovoljena pritožba – zastopanje po pooblaščencu – pritožbeni postopek – kvalifikacija pooblaščenca
Ker je pritožbo vložil pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za zastopanje stranke v pritožbenem postopku pred višjim sodiščem, te pomanjkljivosti pa ni moč odpraviti z naknadno odobritvijo in povzetkom pritožbe s strani zakonitega zastopnika tožeče stranke po preteku pritožbenega roka, je potrebno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
najemna pogodba – prenova najete nepremičnine - solidarno poroštvo poroka in dolžnika – solidarna obveznost – prenehanje obveznosti s poplačilom – ugovor plačila v izvršbi
Če toženec najetih prostorov (zaradi prenove strehe) ni mogel uporabljati, bi lahko zahteval znižanje dogovorjene najemnine ali pa bi odstopil od pogodbe; ker tega ni storil, je najemnino dolžan poravnati.
Pravnomočna odločitev o plačilu najemnine zoper poroka, ki je pristopil h najemni pogodbi, toženca ne odvezuje plačila najemnine. Gre namreč za solidarno obveznost; ko bo tožnik v celoti poplačan, bo toženec (v izvršbi) lahko ugovarjal, da je njegova obveznost že prenehala.
odločanje o vpisih – stanje zemljiške knjige ob vpisu – zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pravni interes za zaznambo spora po pravnomočno končanem sporu – učinki zaznambe spora – vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ker je predlagateljica predlog za zaznambo spora vložila 4. 11. 2003, kateremu je priložila tožbo, izkazuje pravni interes, da se spor zaznamuje v zemljiški knjigi, čeprav je bil pravnomočno zavrnjen tožbeni zahtevek po tožbi, ki je bila podlaga predloga za zaznambo spora. Ugotovljeno je namreč bilo, da je predlagateljica vložila v pravdni zadevi revizijo, na podlagi 84. člena ZZK-1 pa izbrisa zaznambe spora ni mogoče dovoliti, če je bila proti pravnomočni sodni odločbi, s katero je bila tožba zavrnjena, vložena revizija.
zemljiškoknjižno stanje – sklep o dedovanju – vknjižba lastninske pravice
Ker zemljiškoknjižno stanje lastninske pravice pokojne M. V., ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predmetni dodatni sklep o dedovanju, ni bilo takšno, da bi bila le-ta lastnica predmetnih nepremičnin do ¼, ampak je bila le še lastnica do 1/8, je pravilen zaključek zemljiškoknjižnega sodnika, da je zemljiškoknjižni referent po uradni dolžnosti lahko vpisal na podlagi predmetnega dodatnega sklepa o dedovanju lastninsko pravico na M. V. in P. V. samo še pri 1/8 parcelne številke 1701 in 1702, obe k.o. D.
povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – pravična odškodnina – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninska terjatev – objektivni rok za zastaranje – subjektivni rok za zastaranje
Za ugotovitev, kdaj je bilo zdravljenje zaključeno, kar je dejansko vprašanje, je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato bi moralo angažirati predlaganega izvedenca.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066523
ZP-1 člen 26, 26/6, 68, 84, 84/1, 84/1-6, 139. ZVCP-1 člen 233.
izločitev sodnika – dvom o nepristranskosti – načelo materialne resnice – obrazložitev odločbe – omilitev sankcij – odgovornost lastnika vozila
Sodišče prve stopnje resda izrecno v obrazložitvi ni navedlo, na podlagi katerih v postopku izvedenih dokazov je ugotovilo, da je obdolženec lastnik vozila, vendar pa je ta zaključek sodišča prve stopnje jasno razviden iz njegove ugotovitve, da je obdolženec odgovoren za prekršek iz e) točke desetega odstavka 32. člena ZVCP-1 na podlagi 233. člena ZVCP-1, in sicer kot lastnik vozila.
Da je obdolženec lastnik tega vozila, jasno izhaja tudi iz njegovega zagovora na zaslišanju pred sodiščem prve stopnje, na ta dokaz pa se sodišče prve stopnje tudi sklicuje pri svoji odločitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno v izreku povzelo predpis o prekršku glede na opis dejanja v samem izreku, v obrazložitvi pa utemeljeno zaključilo o obdolženčevi odgovornosti za prekršek, sklicujoč se pri tem na 233. člen ZVCP-1, ki govori o odgovornosti lastnika vozila in določa, da se v primeru, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. V tem primeru se namreč lastnik vozila kaznuje kot storilec prekrška, zato v pritožbi uveljavljeno nasprotje med izrekom in obrazložitvijo ni podano.
Sodišče lahko dvomi v pristnost predloženega pisnega pooblastila in v takem primeru zahteva predložitev overjenega pooblastila, overitev pa opravi notar na podlagi preizkusa istovetnosti pooblaščenca, preden overi podpis. Zato zgolj ta razlog ne vzbuja resnega dvoma v nepristranskost sodnice, ki je sprejela tako odločitev.
US RS je v več svojih odločbah odločilo, da 1. odstavek 233. člena ZVCP-1 ni v neskladju z URS.
Po določbi 6. odstavka 26. člena ZP-1 omilitev kazenskih točk, ki so bile izrečene vozniku motornega vozila v številu, ki zanj ne predstavlja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni možna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059218
ZGD člen 263. ZPP člen 32, 482, 482/1, 482/1-1.
povrnitev škode direktorja – stvarna pristojnost – trditvena podlaga – gospodarski spor
Vsebino spora določa tožbeni zahtevek in trditvena podlaga tožbe. Glede na to, da tožeča stranka zahteva povrnitev škode, ki jo je toženec povzročil kot njen direktor (ki je bil sicer zaposlen pri tožeči stranki) in se pri tem sklicuje na določbe ZGD, gre za gospodarski spor in ne za spor med delavcem in delodajalcem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062822
OZ člen 10, 131, 963.
odškodninska odgovornost – neskrbno ravnanje – zdrs snega iz objekta na vozilo – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – prehod pravic na zavarovalnico nasproti povzročitelju – ugovori toženca – prepoved povzročanja škode
Z izpolnitvijo odškodninske obveznosti oziroma plačilom zavarovalnine je tožeča stranka prevzela položaj oškodovanca in s tem pravice, ki jih je imel nasproti dolžniku iz odškodninske obveznosti. Tožena stranka ima v razmerju do tožeče stranke vse ugovore, ki bi jih imela proti zavarovancu tožeče stranke oziroma oškodovancu. Gre za vse ugovore, ki se nanašajo na podlage za njeno odškodninsko odgovornosti. Nima pa ugovorov, ki se nanašajo na pogodbeno razmerje med tožečo stranko in njenim zavarovancem oziroma na vprašanje, ali so bili izpolnjeni pogoji iz zavarovalne pogodbe za izplačilo zavarovalnine.
Iz načela prepovedi povzročanja škode izhaja ključni namen neposlovne odškodninske odgovornosti, ki je v njeni preventivni funkciji in sicer v pomenu, da daje udeležencem razmerij ustrezno spodbudo, da ravnajo tako, da s tem zmanjšujejo verjetnost nastanka škodnega dogodka.
Zdrs snega s strme strehe je predvidljiv. Prav tako je predvidljiva negativna posledica takšnega zdrsa, ki je v poškodovanju v bližini strehe parkiranih avtomobilov.
odločanje o vpisih – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih – pogoji za dovolitev vpisa – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – označitev nepremičnine z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi
V konkretnem primeru vpis predznambe skupne zastavne pravice na nepremičninah, kot so označene v sklepu o predhodni odredbi, po stanju zemljiške knjige ni mogoč, ker nepremičnine s tem identifikacijskim znakom v zemljiško knjigo niso vpisane.
odpravnina članu uprave – pogodbena podlaga – član uprave – pogodbeno pravo – ugotavljanje vsebine pogodbenega prava
Vsebino pogodbenega določila kot konkretnega in posamičnega pravnega pravila lahko sodišče ugotavlja le po pravilih, po katerih ugotavlja druga pravno pomembna dejstva. Zato bi v konkretnem primeru tožeča stranka morala zatrjevati, da ji po pogodbi, ki pomeni materialnopravno podlago vtoževane odpravnine, gre najvišja odpravnina v skladu z določbo 2. odstavka 250. člena ZGD.
Iz restitucijskega zahtevka v tožbi zaradi motenja posesti mora biti razvidno, kakšna vzpostavitev prejšnjega stanja se zahteva. Če med strankami mesto ni sporno in če tudi sodišče razume, kje je do motenja prišlo, je zahtevek dovolj določen.
Do samopomoči je res upravičen le posestnik. A sodišče je ugotovilo, da je bila toženka (so)posestnica spornega dvorišča. Tudi če ne bi bila, je bila njena vloga, vloga posestnikove pomočnice pri izvajanju samopomoči.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058327
ZASP člen 21, 81. ZOR člen 219. ZPP člen 287, 399/2-8, 399/2-14.
avtorski honorar za stalno uporabo glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja – pogodba o plačilu avtorskega honorarja – dokazna ocena – zavrnitev dokazov – dokazni sklep
Na tožeči stranki je dokazno breme, da za obdobje po prenehanju veljavnosti pogodbe dokaže tako temelj (neupravičeno uporabo avtorskih del), kot tudi višino svojega zahtevka (okoriščenje in prikrajšanje).
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali ni pravno odločilno, ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokazov sprejeta in obrazložena.
Sodišču se ni potrebno opredeljevati do slehernega analitičnega gradnika dokaznega gradiva, pač pa se mora do dokaza opredeliti celostno ter težiti k sintezi. Ne obstaja dolžnost sodišča, da se opredeli do prav vseh dejstev in prav vseh dokazov v postopku, temveč le do tistih, ki so po pravni oceni sodišča relevantni.
Ni res, da bi se predstavniki pravdnih strank morali zasliševati ločeno kot to velja za zasliševanje prič. Ne le, da za te pritožbene navedbe v ZPP ni nobene opore – nasprotno - tisto, zaradi česar je dokaz z zaslišanjem strank posebej urejen, je v dejstvu, da imajo stranke položaj glavnega procesnega subjekta.
Odškodninska odgovornost pri prevari je specialno urejena, neodvisna od samega obstoja pogodbe, vezana zgolj na nepoštenost pogodbene stranke, ki je prevaro povzročila.Prevara je po svoji vsebini zvijačna povzročitev zmote (o bistvenih lastnostih predmeta, o sopogodbeniku, če se pogodba sklepa glede na te osebe, o drugih okoliščinah). V zvezi s prevaro je mogoč samo zahtevek za povračilo škode, ne da bi bil hkrati postavljen zahtevek za razveljavitev pogodbe.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačno razpolaganje – rok za vložitev tožbe – ničnost – pogodba o preužitku
Pogodba o preužitku je lahko sklenjena tudi med otroki in starši, čeprav po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) obstaja med njimi dolžnost preživljanja, zato drugačne pritožbene trditve nimajo podlage v zakonu in sodni praksi. Pri tem se kot preživljanje ne upošteva le „presežek“ pomoči nad pomočjo po 124. členu ZZZDR, ampak morajo prevzemniki izpolnjevati obveznosti, za katere so se zavezali po pogodbi. Pri tovrstnih pogodbah ni mogoče matematično meriti obsega dajatev prevzemnika. Odločilno vprašanje je, kakšna je bila volja strank ob podpisu pogodbe. Da dejansko ni šlo za pogodbo o preužitku, ampak za neodplačno pogodbo, je trditveno in dokazno breme tožeče stranke.
narok v odsotnosti tožnika - pasivnost tožnika - odpoved zahtevku - sodba na podlagi odpovedi
Sam tožnik je pred narokom predlagal, da sodišče narok opravi v njegovi odsotnosti in v odsotnosti njegovega pooblaščenca. Zato pa tudi ni mogoče govoriti o relevantni pasivnosti, ki bi imela za posledico fikcijo odpovedi zahtevku.
izvršba - izvršilni naslov - Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije - obveščanje preživninskega zavezanca - odločba o pravici do nadomestila preživnine - odločba in obvestilo jamstvenega in preživninskega sklada
21. d člen ZJSRS jasno določa, da je obvestilo sklada skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Gre za specifično terjatev, ki jo je zakonodajalec ob upoštevanju njene narave v zakonu posebej uredil. Drži sicer, da dolžnik ni stranka postopka odločanja o pravici do nadomestila. Prav zato je bilo v 21. d členu ZJSRS posebej določeno, da tudi odločba o pravici do nadomestila preživnine skupaj z obvestili sklada predstavlja izvršilni naslov. Obveščenost preživninskega zavezanca (ki se izogiba plačevanju preživnine, ki mu je bila določena z izvršilnim naslovom, kar je bil predpogoj za priznanje pravice do nadomestila) pa je zagotovljena z obveznostjo Jamstvenega in preživninskega sklada po 28. členu ZJSRS, da ob prvem plačilu nadomestila obvesti preživninskega zavezanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0005788
ZFPPod člen 19, 19/1-2, 21, 21/3. ZPPSL člen 99, 170.
aktivna procesna legitimacija – materialnopravna upravičenost – prenos terjatve s stečajnega upravitelja na posameznega upnika
Po določilu 22. člena ZFPPod ima procesno legitimacijo za vložitev odškodninskih zahtevkov po 19. oz. 20. členu zakona stečajni upravitelj na račun upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz stečajne mase. Po drugem odstavku citiranega zakonskega določila je do uveljavljanja takšnega zahtevka upravičen tudi posamezen upnik, vendar samo za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz stečajne mase. Ugoditev takšnemu zahtevku ima za posledico, da sodišče naloži tožencu, da odškodnino plača v stečajno maso podjetja v stečaju. Čim je stečajni postopek zaključen, takšnega tožbenega zahtevka ni več mogoče uveljavljati, pri čemer tudi v imenu stečajnega dolžnika zahtevek uveljavlja v stečajnem postopku stečajni upravitelj. V primeru iz drugega odstavka 22. člena ima upnik le procesno legitimacijo in ni hkrati neposredni materialnopravni upravičenec.