Ob presoji pravnega standarda velike nehvaležnosti je treba opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ko je med pravdnima strankama prišlo do prepirov, ki so ostali na verbalni ravni, in zaradi katerih je toženka le enkrat obvestila policijo, ko tudi tožnica sama v zatrjevani grožnji ni pojasnila, kaj naj bi ji toženka grozila, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izpolnjen pravni standard velike nehvaležnosti.
nepremoženjska škoda - odgovornost voznika motornega vozila - poškodba pešca - zlom tibije - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - zamudne obresti
Po oceni pritožbenega sodišča je odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem dosojena pravilno in ob upoštevanju načela individualizacije ter v okvirih sodne prakse, torej ob upoštevanju drugih podobnih primerov in prisojenih odškodnin v teh primerih.
narok v odsotnosti tožnika - pasivnost tožnika - odpoved zahtevku - sodba na podlagi odpovedi
Sam tožnik je pred narokom predlagal, da sodišče narok opravi v njegovi odsotnosti in v odsotnosti njegovega pooblaščenca. Zato pa tudi ni mogoče govoriti o relevantni pasivnosti, ki bi imela za posledico fikcijo odpovedi zahtevku.
izvršba - izvršilni naslov - Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije - obveščanje preživninskega zavezanca - odločba o pravici do nadomestila preživnine - odločba in obvestilo jamstvenega in preživninskega sklada
21. d člen ZJSRS jasno določa, da je obvestilo sklada skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Gre za specifično terjatev, ki jo je zakonodajalec ob upoštevanju njene narave v zakonu posebej uredil. Drži sicer, da dolžnik ni stranka postopka odločanja o pravici do nadomestila. Prav zato je bilo v 21. d členu ZJSRS posebej določeno, da tudi odločba o pravici do nadomestila preživnine skupaj z obvestili sklada predstavlja izvršilni naslov. Obveščenost preživninskega zavezanca (ki se izogiba plačevanju preživnine, ki mu je bila določena z izvršilnim naslovom, kar je bil predpogoj za priznanje pravice do nadomestila) pa je zagotovljena z obveznostjo Jamstvenega in preživninskega sklada po 28. členu ZJSRS, da ob prvem plačilu nadomestila obvesti preživninskega zavezanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0005788
ZFPPod člen 19, 19/1-2, 21, 21/3. ZPPSL člen 99, 170.
aktivna procesna legitimacija – materialnopravna upravičenost – prenos terjatve s stečajnega upravitelja na posameznega upnika
Po določilu 22. člena ZFPPod ima procesno legitimacijo za vložitev odškodninskih zahtevkov po 19. oz. 20. členu zakona stečajni upravitelj na račun upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz stečajne mase. Po drugem odstavku citiranega zakonskega določila je do uveljavljanja takšnega zahtevka upravičen tudi posamezen upnik, vendar samo za račun vseh upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz stečajne mase. Ugoditev takšnemu zahtevku ima za posledico, da sodišče naloži tožencu, da odškodnino plača v stečajno maso podjetja v stečaju. Čim je stečajni postopek zaključen, takšnega tožbenega zahtevka ni več mogoče uveljavljati, pri čemer tudi v imenu stečajnega dolžnika zahtevek uveljavlja v stečajnem postopku stečajni upravitelj. V primeru iz drugega odstavka 22. člena ima upnik le procesno legitimacijo in ni hkrati neposredni materialnopravni upravičenec.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačno razpolaganje – rok za vložitev tožbe – ničnost – pogodba o preužitku
Pogodba o preužitku je lahko sklenjena tudi med otroki in starši, čeprav po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) obstaja med njimi dolžnost preživljanja, zato drugačne pritožbene trditve nimajo podlage v zakonu in sodni praksi. Pri tem se kot preživljanje ne upošteva le „presežek“ pomoči nad pomočjo po 124. členu ZZZDR, ampak morajo prevzemniki izpolnjevati obveznosti, za katere so se zavezali po pogodbi. Pri tovrstnih pogodbah ni mogoče matematično meriti obsega dajatev prevzemnika. Odločilno vprašanje je, kakšna je bila volja strank ob podpisu pogodbe. Da dejansko ni šlo za pogodbo o preužitku, ampak za neodplačno pogodbo, je trditveno in dokazno breme tožeče stranke.
ZPP člen 116, 212, 318, 318/1, 318/3, 318/4. OZ člen 179, 182.
vrnitev v prejšnje stanje - delna zamudna sodba - skrbno ravnanje - prepozen odgovor na tožbo - temelj odškodninske odgovornosti
Po mnenju pritožbenega sodišča sicer za poziv ni bilo podlage in je sodišče prve stopnje določbi tretjega in četrtega odstavka 318. čl. ZPP, zmotno uporabilo. Če je tožnik postavil samo pretiran odškodninski zahtevek, tožba še ni nesklepčna.
dokazilo o oddaji pošiljke – zapis v poštni knjigi - vloga vezana na rok
Popis oddanih pošiljk z dne 7.4.2009 sicer dokazuje, da je tega dne tožničin pooblaščenec pošti izročil poštno pošiljko, težko 68 g in naslovljeno na sodišče prve stopnje. Res je tudi, da je iz zapisane opombe „izjava – K.“ mogoče sklepati, da je bila vsebina te pošiljke najbrž res zahtevana izjava o tožničinem premoženjskem stanju. Ne glede na to pa je navedeni zapis v poštni knjigi lahko le dokaz o tem, da je bila pošiljka oddana oziroma izročena pošti, ne pa tudi, da je prispela k naslovniku. Dokaz, ki ga ponuja pritožba, torej ni uporaben, saj z njim ni mogoče zanesljivo izkazati, da je sporna pisemska pošiljka prispela na sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061845
ZPP člen 7, 7/1. OZ člen 435.
trditveno in dokazno breme - zapis izreka – kondemnatorni del izreka – nepravilna izpolnitev – škoda zaradi nepravilne izpolnitve
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pri tožeči naročila vtoževano blago in da je tega tožeča stranka toženi dobavila, pri tem pa tožena stranka ni podala konkretnih ugovorov zoper višino vtoževane terjatve, je bil zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti terjatve tožeče stranke pravilen.
Trditve tožene stranke bi bilo mogoče razumeti le kot zatrjevanje odškodninske odgovornosti v posledici nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti. Da bi tožena stranka uspela dokazati obstoj odškodninske terjatve do tožeče stranke, bi morala na konkretizirani ravni zatrjevati in dokazati, kakšna je bila pogodbena obveznost izpolnitve na strani tožeče stranke in na kakšen način naj bi bila kršena.
Sodišče prve stopnje je izrek sodbe v točki 1 oblikovalo tako, da je sklep o izvršbi v točki 1 izreka (njegov kondemnatorni del) razveljavilo ter v nadaljevanju odločilo o utemeljenosti terjatve. S tem, ko je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke v izreku popolno navedlo, je jasno povedalo, o čem je bilo v postopku razsojeno. Takšen zapis ne terja podrobnejše obrazložitve in utemeljitve, saj gre zgolj za tehnično jasnejši izpis terjatve tožeče stranke.
ZD člen 163, 173, 173/1. ZPP člen 309, 335, 335-2, 335-3.
sklep o dedovanju – pritožba zoper sklep o dedovanju – vsebina pritožbe
Vloga dedinje, imenovana pritožba zoper sklep o dedovanju, ni vsebovala ničesar, kar bi morala obsegati (razen formalnega naziva), da bi se jo lahko obravnavalo kot pritožbo. Ker ne gre za pritožbo, tudi ne gre za uporabo določbe 173. člena ZD.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pri ugotavljanju, ali obstaja utemeljen odpovedni razlog (krivdni razlog), mora sodišče upoštevati samo tiste kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile razlog za odpoved, ki je predmet presoje. Drugih kršitev oz. razlogov, tudi tistih, zaradi katerih je delavec predhodno pisno opozorjen, ne sme upoštevati, upošteva jih lahko le pri ugotavljanju, da zaradi obstoja utemeljenega razloga ter upoštevaje vseh ostalih dejstev in razlogov nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - verjetnost obstoja terjatve
Upnik mora verjetno izkazati obstoj terjatve in tudi eno izmed predpostavk, in sicer , da obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Če je poleg verjetnosti terjatve izkazana le ena od treh zgoraj naštetih predpostavk, sodišče izda začasno odredbo.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – pravnomočnost odločbe – izvršitev odločbe – izvrševanje – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – vodenje skupne evidence kazenskih točk – izbris kazenskih točk
Odločba z dne 20. 7. 2007 ni postala pravnomočna 9. 8. 2007, saj je bila zoper to odločbo pravočasno vložena zahteva za sodno varstvo. Ta zahteva je bila rešena s sodbo z dne 9. 1. 2009, vendar je bila sodba odpravljena zagovornikom storilca šele dne 16. 12. 2009 in je torej tega dne postala pravnomočna (smiselno glede na stališče Ustavnega sodišča RS, odločba št. U-I 80/09-26 z dne 1. 10.2009). Glede na ta datum in datum pravnomočnosti odločbe z dne 21. 4. 2006 (13. 7. 2006) in odločbe z dne 15. 8. 2006 (24. 8. 2006) pa storilec ni dosegel 20 kazenskih točk v obdobju treh let, zato se mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne sme izreči.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme – konkretizirane trditve
Iz ugotovitev, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali, ne izhaja tudi, da je med pravdnima strankama soglasje o tem, v kakšnem obsegu naj bi bila storitev dogovorjena in opravljena. Ker tožeča stranka v tej smeri ni ponudila konkretiziranih trditev, niti ni predložila v dokaz računa, iz katerega naj bi izhajala specifikacija opravljenih storitev, je prvostopenjsko sodišče pravilno sklepalo na nedokazanost podlage tožbenega zahtevka. Ob tako nekonkretiziranih trditvah tožeče stranke je zato neutemeljeno njeno pritožbeno sklicevanje na nezanikanje njenih trditev s strani tožene stranke. Domneva o priznavanju nezanikanih dejstev lahko učinkuje samo glede konkretizirano opredeljenih trditev stranke, ki jih nasprotna stranka ni prerekala.
Tožba, ki je bila vročena osebi, pooblaščeni za sprejem pisanj, je bila pravilno vročena v odgovor, ker zakon ne zahteva, da se pravnim osebam tožba vroča tako, da se vroči zakonitemu zastopniku pravne osebe, ki jo sicer zastopa in predstavlja.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi dolžnikovega obrazloženega ugovora, že pred vložitvijo umika, razveljavilo sklep o izvršbi v dovolitvenem delu (1. tč. izreka), kar pomeni, da ustavitev postopka izvršbe ne prihaja (več) v poštev. V nadaljnjem pravdnem postopku bo zato sodišče prve stopnje umik upnikovega predloga za izvršbo upoštevalo kot umik tožbe.
gradbena pogodba – potrditev situacij – prevzem del – pogodbena kazen zaradi zamude – odgovornost za zamudo – uveljavljanje pogodbene kazni
Dejstvo, da je tožena stranka ob prevzemu objekta 11. 02. 2005 grajala napake na delih, aktu prevzema ne jemlje njegove kvalitete/obstoja, ampak ga kot takšnega vzpostavlja. Da je do prevzema del prišlo, pa dokazujejo tudi navedbe tožene stranke, ko v utemeljitvi pobotnega ugovora zatrjuje, da je dela dokončala in sanirala po drugi izvajalcih. Če objekta ne bi prevzela v svojo posest, navedenega ne bi mogla opraviti.
Začasne in končna situacija s strani so bile tožene stranke potrjene, kar pomeni, da je tožena stranka s podpisom na situaciji soglašala z obsegom del, ki je bil podlaga za izstavitev situacije ter z njihovo vrednostjo. Takšno soglasje samo po sebi ne utemeljuje terjatve tožeče stranke, saj ta temelji na dejstvu dejansko izvedenih del, predstavlja pa pomemben dokaz, da so bila dela v vtoževanem znesku izvedena,
Upoštevaje, da je bil prevzem del opravljen dne 11. 02. 2005, uveljavljanje pogodbene kazni tudi dva meseca za tem ne zadosti zakonskemu standardu „nemudoma“.
sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi – ničnost
Dogovor, iz katerega izhaja, da se tožnica zavezuje, da bo uresničila in dosegla promet po planu za mesec oktober 2008 in da za primer, če plana ne doseže, s svojim podpisom potrjuje, da soglaša sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja, ima sicer vse značilnosti sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, vendar je ničen. Pogojevanje veljavnosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi z razlogom nedoseganja plana dokazuje, da je bil namen sklenitve dogovora s strani tožene stranke obid kogentnih določb o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in prikrajšanje tožnice za vse pravice, ki bi ji v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga šle, kar pa ni dopustno.
kmetijska zemljišča - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev
V fazi postopka, ko lahko stranke uveljavljajo le ugotovitev kasnejše spremembe vrednosti nepremičnin, cenitev, ki določa vrednost nepremičnin na datum pred pravnomočno ugotovljeno vrednostjo, ne more izkazovati zahtevane kasnejše spremembe vrednosti nepremičnin.