Ker je bila sodna taksa za pritožbo plačana na račun, z referenco in namenom plačila, kot je bilo navedeno v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse ter, ker je bila tudi plačana znotraj 15-dnevnega roka (večji del celo pred vročitvijo plačilnega naloga), je tožeča stranka svojo taksno dolžnost pravilno izpolnila. V skladu z določbo 3. odstavka 6. člena ZST-1 pa ji, po opravljenem plačilu sodne takse, sodišču ni potrebno dostavljati nikakršnih dokazil o plačilu, saj je plačilo sodne takse dolžna preveriti uradna oseba pristojnega sodišča.
ZPP člen 116, 212, 318, 318/1, 318/3, 318/4. OZ člen 179, 182.
vrnitev v prejšnje stanje - delna zamudna sodba - skrbno ravnanje - prepozen odgovor na tožbo - temelj odškodninske odgovornosti
Po mnenju pritožbenega sodišča sicer za poziv ni bilo podlage in je sodišče prve stopnje določbi tretjega in četrtega odstavka 318. čl. ZPP, zmotno uporabilo. Če je tožnik postavil samo pretiran odškodninski zahtevek, tožba še ni nesklepčna.
nepremoženjska škoda - odgovornost voznika motornega vozila - poškodba pešca - zlom tibije - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - zamudne obresti
Po oceni pritožbenega sodišča je odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem dosojena pravilno in ob upoštevanju načela individualizacije ter v okvirih sodne prakse, torej ob upoštevanju drugih podobnih primerov in prisojenih odškodnin v teh primerih.
Prvotožnici in tretjetožniku po 3.150,00 EUR in drugotožniku 4.250,00 EUR dosojene odškodnine za obravnavano škodo, je primerno denarno zadoščenje za njim utrpelo nepremoženjsko škodo glede na njen obseg, trajanje in intenziteto, ob upoštevanju objektivnih kriterijev razpona dosojenih denarnih odškodnin v podobnih primerih, kot tudi subjektivnih, individualnih značilnosti vsakega tožnika v konkretnem primeru, kot je do sedaj že pojasnjeno.
Ob presoji pravnega standarda velike nehvaležnosti je treba opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ko je med pravdnima strankama prišlo do prepirov, ki so ostali na verbalni ravni, in zaradi katerih je toženka le enkrat obvestila policijo, ko tudi tožnica sama v zatrjevani grožnji ni pojasnila, kaj naj bi ji toženka grozila, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izpolnjen pravni standard velike nehvaležnosti.
Sodišču se ni potrebno opredeljevati do slehernega analitičnega gradnika dokaznega gradiva, pač pa se mora do dokaza opredeliti celostno ter težiti k sintezi. Ne obstaja dolžnost sodišča, da se opredeli do prav vseh dejstev in prav vseh dokazov v postopku, temveč le do tistih, ki so po pravni oceni sodišča relevantni.
Ni res, da bi se predstavniki pravdnih strank morali zasliševati ločeno kot to velja za zasliševanje prič. Ne le, da za te pritožbene navedbe v ZPP ni nobene opore – nasprotno - tisto, zaradi česar je dokaz z zaslišanjem strank posebej urejen, je v dejstvu, da imajo stranke položaj glavnega procesnega subjekta.
Odškodninska odgovornost pri prevari je specialno urejena, neodvisna od samega obstoja pogodbe, vezana zgolj na nepoštenost pogodbene stranke, ki je prevaro povzročila.Prevara je po svoji vsebini zvijačna povzročitev zmote (o bistvenih lastnostih predmeta, o sopogodbeniku, če se pogodba sklepa glede na te osebe, o drugih okoliščinah). V zvezi s prevaro je mogoč samo zahtevek za povračilo škode, ne da bi bil hkrati postavljen zahtevek za razveljavitev pogodbe.
dokazilo o oddaji pošiljke – zapis v poštni knjigi - vloga vezana na rok
Popis oddanih pošiljk z dne 7.4.2009 sicer dokazuje, da je tega dne tožničin pooblaščenec pošti izročil poštno pošiljko, težko 68 g in naslovljeno na sodišče prve stopnje. Res je tudi, da je iz zapisane opombe „izjava – K.“ mogoče sklepati, da je bila vsebina te pošiljke najbrž res zahtevana izjava o tožničinem premoženjskem stanju. Ne glede na to pa je navedeni zapis v poštni knjigi lahko le dokaz o tem, da je bila pošiljka oddana oziroma izročena pošti, ne pa tudi, da je prispela k naslovniku. Dokaz, ki ga ponuja pritožba, torej ni uporaben, saj z njim ni mogoče zanesljivo izkazati, da je sporna pisemska pošiljka prispela na sodišče prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Pri ugotavljanju, ali obstaja utemeljen odpovedni razlog (krivdni razlog), mora sodišče upoštevati samo tiste kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile razlog za odpoved, ki je predmet presoje. Drugih kršitev oz. razlogov, tudi tistih, zaradi katerih je delavec predhodno pisno opozorjen, ne sme upoštevati, upošteva jih lahko le pri ugotavljanju, da zaradi obstoja utemeljenega razloga ter upoštevaje vseh ostalih dejstev in razlogov nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061845
ZPP člen 7, 7/1. OZ člen 435.
trditveno in dokazno breme - zapis izreka – kondemnatorni del izreka – nepravilna izpolnitev – škoda zaradi nepravilne izpolnitve
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pri tožeči naročila vtoževano blago in da je tega tožeča stranka toženi dobavila, pri tem pa tožena stranka ni podala konkretnih ugovorov zoper višino vtoževane terjatve, je bil zaključek sodišča prve stopnje o utemeljenosti terjatve tožeče stranke pravilen.
Trditve tožene stranke bi bilo mogoče razumeti le kot zatrjevanje odškodninske odgovornosti v posledici nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti. Da bi tožena stranka uspela dokazati obstoj odškodninske terjatve do tožeče stranke, bi morala na konkretizirani ravni zatrjevati in dokazati, kakšna je bila pogodbena obveznost izpolnitve na strani tožeče stranke in na kakšen način naj bi bila kršena.
Sodišče prve stopnje je izrek sodbe v točki 1 oblikovalo tako, da je sklep o izvršbi v točki 1 izreka (njegov kondemnatorni del) razveljavilo ter v nadaljevanju odločilo o utemeljenosti terjatve. S tem, ko je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke v izreku popolno navedlo, je jasno povedalo, o čem je bilo v postopku razsojeno. Takšen zapis ne terja podrobnejše obrazložitve in utemeljitve, saj gre zgolj za tehnično jasnejši izpis terjatve tožeče stranke.
ZD člen 163, 173, 173/1. ZPP člen 309, 335, 335-2, 335-3.
sklep o dedovanju – pritožba zoper sklep o dedovanju – vsebina pritožbe
Vloga dedinje, imenovana pritožba zoper sklep o dedovanju, ni vsebovala ničesar, kar bi morala obsegati (razen formalnega naziva), da bi se jo lahko obravnavalo kot pritožbo. Ker ne gre za pritožbo, tudi ne gre za uporabo določbe 173. člena ZD.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - verjetnost obstoja terjatve
Upnik mora verjetno izkazati obstoj terjatve in tudi eno izmed predpostavk, in sicer , da obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Če je poleg verjetnosti terjatve izkazana le ena od treh zgoraj naštetih predpostavk, sodišče izda začasno odredbo.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – pravnomočnost odločbe – izvršitev odločbe – izvrševanje – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – vodenje skupne evidence kazenskih točk – izbris kazenskih točk
Odločba z dne 20. 7. 2007 ni postala pravnomočna 9. 8. 2007, saj je bila zoper to odločbo pravočasno vložena zahteva za sodno varstvo. Ta zahteva je bila rešena s sodbo z dne 9. 1. 2009, vendar je bila sodba odpravljena zagovornikom storilca šele dne 16. 12. 2009 in je torej tega dne postala pravnomočna (smiselno glede na stališče Ustavnega sodišča RS, odločba št. U-I 80/09-26 z dne 1. 10.2009). Glede na ta datum in datum pravnomočnosti odločbe z dne 21. 4. 2006 (13. 7. 2006) in odločbe z dne 15. 8. 2006 (24. 8. 2006) pa storilec ni dosegel 20 kazenskih točk v obdobju treh let, zato se mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne sme izreči.
gradbena pogodba – potrditev situacij – prevzem del – pogodbena kazen zaradi zamude – odgovornost za zamudo – uveljavljanje pogodbene kazni
Dejstvo, da je tožena stranka ob prevzemu objekta 11. 02. 2005 grajala napake na delih, aktu prevzema ne jemlje njegove kvalitete/obstoja, ampak ga kot takšnega vzpostavlja. Da je do prevzema del prišlo, pa dokazujejo tudi navedbe tožene stranke, ko v utemeljitvi pobotnega ugovora zatrjuje, da je dela dokončala in sanirala po drugi izvajalcih. Če objekta ne bi prevzela v svojo posest, navedenega ne bi mogla opraviti.
Začasne in končna situacija s strani so bile tožene stranke potrjene, kar pomeni, da je tožena stranka s podpisom na situaciji soglašala z obsegom del, ki je bil podlaga za izstavitev situacije ter z njihovo vrednostjo. Takšno soglasje samo po sebi ne utemeljuje terjatve tožeče stranke, saj ta temelji na dejstvu dejansko izvedenih del, predstavlja pa pomemben dokaz, da so bila dela v vtoževanem znesku izvedena,
Upoštevaje, da je bil prevzem del opravljen dne 11. 02. 2005, uveljavljanje pogodbene kazni tudi dva meseca za tem ne zadosti zakonskemu standardu „nemudoma“.
Določbe o dolžnosti vrnitve preveč izplačane plače, ki jih vsebuje ZSPJS, se za presojo tožbenega zahtevka ne uporabijo, ker se tožbeni zahtevek nanaša na čas, ko se novi predpisi o plačah, vključno z ZSPJS, še niso uporabljali.
DELOVNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0004917
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/4, 446. ZPIZ člen 43, 43/1, 44, 44/1, 131, 133, 134, 134/1, 135, 136, 137, 190, 190/1. ZDR člen 29, 29/2.
odmera - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - dodatki k plači
Dodatki k plači (dodatek zaradi vplivov okolja, dodatek za izmensko delo, dodatek za deljen delovni čas, dodatek za osebno uspešnost, dodatek za uspešnost poslovanja območne enote), ki jih določa kolektivna pogodba delodajalca in s tem posredno tudi pogodba o zaposlitvi in od katerih je delodajalec obračunal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, predstavljajo plačo, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove in torej tudi pri izračunu nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0058356
OZ člen 154. ¸ ZOZP člen 5, 19.
obvezno avtomobilsko zavarovanje - najnižja zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – načelo socializacije rizika – nesreča dveh premikajočih se motornih vozil – ugovor izključne krivde
Najnižja zavarovalna vsota, ki jo določa zakon, se valorizira na dan sojenja.
Ugovor izključne krivde enega imetnika motornega vozila je po 4. odstavku 154. člena OZ upošteven, vendar pa trditveno in dokazno breme nosi tožena stranka, saj se mora razbremeniti domneve vzročnosti.
Tožničin padec je v vzročni zvezi z opustitvijo dolžne skrbnosti zavarovanca tožene stranke, saj slednji klančine ni ustrezno vzdrževal tako, da bi omogočil njeno varno uporabo. Kljub temu zavarovancu tožene stranke ni moč očitati izključne odgovornosti za tožničino poškodbo, saj tožnica po klančini ni hodila z zadostno mero skrbnosti in njen soprispevek k nastali škodi v višini 50% predstavlja nezadostno skrb za lastno varnost.
Šele po zaslišanju tožnice na drugem naroku je tožena stranka izvedela za okoliščine, ki niso izhajale iz njene sfere kot tudi ne iz sfere njenega zavarovanca, zato je tožena stranka nova dejstva navajala pravočasno, prav tako pa je pravočasno predlagala nov dokaz.
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZOR člen 361, 361/1, 376.
začetek teka zastaralnega roka – zastaranje odškodninskega zahtevka izbrisanega - odškodninska odgovornost države – izbris iz registra prebivalstva – škoda zaradi izbrisa
Ni dvoma, da je tožnik izvedel za škodo in njenega povzročitelja najpozneje marca 1999, ko je bila objavljena odločba Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovila neustavnost izbrisa. Dokončen obseg škode pa je bil tožniku znan najkasneje maja 2000, ko je pridobil državljanstvo RS in s tem pravico do stalnega prebivališča v RS. Do vložitve tožbe v maju 2005 je torej prej navedeni triletni subjektivni zastaralni rok že očitno pretekel.
Tudi če tožnik ne bi bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, ne bi mogel dobiti lastniškega certifikata in odkupiti stanovanja pod ugodnimi privatizacijskimi pogoji. oziroma na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona, tožnik pa je za državljanstvo RS zaprosil šele novembra 1998.
Neobstoj odločbe, ki bi za nazaj ugotavljala tožnikovo stalno prebivališče, ne predstavlja ovire za uveljavljanje njegovega odškodninskega zahtevka. Bistveno je pač, kdaj je tožnikova škoda nastala in kdaj je tožnik zanjo lahko izvedel.