Ker je pravnomočnost upravne odločbe omejena na izrek in se ne nanaša na obrazložitev odločbe, je toženec neutemeljeno zavrgel tožnikovo zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju plač za delo preko polnega delovnega časa pri izračunu pokojninske osnove, saj je zmotno sklepal, da je s tem, ko se je do vštevanja plač za delo preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo opredelil že v obrazložitvi pravnomočne odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine, o takšni zahtevi tudi pravnomočno odločil. S pravnomočno odmero pokojnine ni pravnomočno odločeno o vštetju določenih prejemkov v pokojninsko osnovo.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme – konkretizirane trditve
Iz ugotovitev, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali, ne izhaja tudi, da je med pravdnima strankama soglasje o tem, v kakšnem obsegu naj bi bila storitev dogovorjena in opravljena. Ker tožeča stranka v tej smeri ni ponudila konkretiziranih trditev, niti ni predložila v dokaz računa, iz katerega naj bi izhajala specifikacija opravljenih storitev, je prvostopenjsko sodišče pravilno sklepalo na nedokazanost podlage tožbenega zahtevka. Ob tako nekonkretiziranih trditvah tožeče stranke je zato neutemeljeno njeno pritožbeno sklicevanje na nezanikanje njenih trditev s strani tožene stranke. Domneva o priznavanju nezanikanih dejstev lahko učinkuje samo glede konkretizirano opredeljenih trditev stranke, ki jih nasprotna stranka ni prerekala.
Tožba, ki je bila vročena osebi, pooblaščeni za sprejem pisanj, je bila pravilno vročena v odgovor, ker zakon ne zahteva, da se pravnim osebam tožba vroča tako, da se vroči zakonitemu zastopniku pravne osebe, ki jo sicer zastopa in predstavlja.
Tožba s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi, da se je tožnik določenega dne poškodoval pri delu, ni sklepčna, ker se z njo zahteva ugotovitev dejstev, ugotovitvena tožba pa je dopustna le, če se zahteva ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost listine. Če je sporna višina nadomestila plače za čas bolniškega staleža (ki je odvisna od vzroka za poškodbo), terjatev za plačilo nadomestila plače pa je že zapadla, bi moral tožnik vložiti dajatveno tožbo za plačilo višjega nadomestila plače.
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZOR člen 361, 361/1, 376.
začetek teka zastaralnega roka – zastaranje odškodninskega zahtevka izbrisanega - odškodninska odgovornost države – izbris iz registra prebivalstva – škoda zaradi izbrisa
Ni dvoma, da je tožnik izvedel za škodo in njenega povzročitelja najpozneje marca 1999, ko je bila objavljena odločba Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovila neustavnost izbrisa. Dokončen obseg škode pa je bil tožniku znan najkasneje maja 2000, ko je pridobil državljanstvo RS in s tem pravico do stalnega prebivališča v RS. Do vložitve tožbe v maju 2005 je torej prej navedeni triletni subjektivni zastaralni rok že očitno pretekel.
Tudi če tožnik ne bi bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, ne bi mogel dobiti lastniškega certifikata in odkupiti stanovanja pod ugodnimi privatizacijskimi pogoji. oziroma na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona, tožnik pa je za državljanstvo RS zaprosil šele novembra 1998.
Neobstoj odločbe, ki bi za nazaj ugotavljala tožnikovo stalno prebivališče, ne predstavlja ovire za uveljavljanje njegovega odškodninskega zahtevka. Bistveno je pač, kdaj je tožnikova škoda nastala in kdaj je tožnik zanjo lahko izvedel.
Po stališčih sodne prakse gre za pravno vprašanje pri ugotavljanju pomena in učinkov pogodbe. Kakšna je bila dogovorjena vsebina pogodbe, pa je dejansko vprašanje.
Pri pogodbenem pravu na njegovo pravilno uporabo ni mogoče paziti po uradni dolžnosti, če to pravo v postopku ni bilo jasno in določno opredeljeno. Stranka mora biti aktivnejša pri podaji svojih trditev, kot kadar gre za uporabo zakonskega materialnega prava. To pomeni, da se tožena stranka svojega trditvenega bremena ni mogla razbremeniti zgolj s predložitvijo listin, ne da bi hkrati določno in jasno povedala, v kakšni vsebini je bila sklenjena konkretna pogodba, oziroma ne da bi hkrati jasno podala svoje pravno relevatne ugovore in jih ustrezno artikulirala
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi dolžnikovega obrazloženega ugovora, že pred vložitvijo umika, razveljavilo sklep o izvršbi v dovolitvenem delu (1. tč. izreka), kar pomeni, da ustavitev postopka izvršbe ne prihaja (več) v poštev. V nadaljnjem pravdnem postopku bo zato sodišče prve stopnje umik upnikovega predloga za izvršbo upoštevalo kot umik tožbe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88/5, 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - rok za podajo odpovedi - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana, ker je bilo tožnikovo delovno mesto ukinjeno, je pravočasna, saj je bila podana v 30-dnevnem roku, ki je začel teči od uveljavitve spremenjenega akta o sistemizaciji delovnih mest.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – pogoji za opravljanje dela – član uprave – odpoklic
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti (in ji hkrati ponudila pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto), ker tožnica ni več izpolnjevala pogojev za opravljanje dela člana uprave, saj jo je nadzorni svet tožene stranke odpoklical.
obseg sodne presoje - izdaja novega upravnega akta
Sodišče v socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijanega upravnega akta v obsegu, kot je bilo odločeno v upravnem postopku, in odloča o postavljenem tožbenem zahtevku. V teku sodnega postopka izdana nova upravna odločba (ne glede na odločitev) na podlagi nove dokumentacije, ni predmet presoje v tem postopku in tudi ne more biti upoštevana pri odločitvi v sodnem postopku.
Dokler prvo sodišče o prenehanju pooblastilnega razmerja ni obveščeno, je podano pooblastilo dolžno spoštovati in upoštevati tako pri opravljanju procesnih dejanj, ki jih za stranko opravlja pooblaščenec, kot pri vročanju sodnih pisanj. Skladno s 137. členom ZPP jih mora vročati pooblaščencu in ne neposredno stranki. Po izrecni določbi 7. člena 142. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 142. člena istega zakona, se na ta način vroča tudi nalog za plačilo sodne takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065069
ZOZP člen 7, 7/1.
odškodninska odgovornost – zavarovanje odgovornosti – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji zavarovanja – zavarovalna pogodba – vožnja pod vplivom alkohola – domneva vzročne zveze – kršitev pogodbene obveznosti – zahtevek zavarovalnice za povračilo izplačane odškodnine
Ker toženec ni uspel dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, je zahtevek zavarovalnice za povračilo izplačane odškodnine utemeljen.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. ZPIZVZ člen 15, 15/2. OZ člen 378.
zamuda - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Toženec ni izplačal z odločbo priznanih zneskov z zamudo niti ni šlo za dejansko stanje, ko bi bila pred tem izdana neustrezna odločba, ki bi bila nato razveljavljena oziroma odpravljena in bi bilo tožencu naloženo, da tožniku za nazaj prizna pravico do pokojnine. Iz tega razloga niti zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti niti zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 113, 113/1, 210, 210/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, ki je imel v času podaje odpovedi status sindikalnega zaupnika, ni zakonita, saj tožena stranka ni pridobila soglasja sindikata za odpoved.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. ZPIZVZ člen 15, 15/2.
zamuda - zakonske zamudne obresti
Tožbeni zahtevek, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od v predsodnem postopku priznanih in odmerjenih pokojninskih dajatev od zapadlosti do plačila, ni utemeljen, saj ZPIZVZ izrecno določa, da se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine upravičencem izplačajo v zneskih, ki bi jih prejeli, če bi bili sproti izplačani, v mesecih, za katere se izplačajo.
ZFPPod člen 27, 27/4. OZ člen 396, 943, 943/1. ZGD člen 394. ZIZ člen 34.
poklicna odgovornost - zavarovanje odvetnikove odgovornosti - nastanek škode - prenehanje teka obresti – zamudne obresti – ne ultra alterum tantum
Glede same opredelitve višine škode, ki naj bi jo utrpela pravna prednica tožeče stranke, je relevantna izguba terjatve, ki je tožeča stranka po ustavitvi izvršilnega postopka ni mogla več uveljavljati zoper edino družbenico izbrisanega dolžnika.
Materialnopravno zmotno je izhodišče prvostopenjskega sodišča, ko pri ugotavljanju višine prikrajšanja v posledici izgube terjatve ni upoštevalo določila 376. člena OZ, ki je veljalo v času od uveljavitve OZ (01. 01. 2002) do njegove spremembe in dopolnitve (22. 05. 2007). Okoliščina, da je bil sklep o izvršbi z dne 10. 07. 2000 pravnomočen, še preden je Ustavno sodišče dne 02. 03. 2005 delno razveljavilo 1060. člen OZ, ne pomeni, da prepoved „ne ultra alterum tantum“ ne bi učinkovala.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 13. ZPP člen 168, 168/1. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev – rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nastanek taksne obveznosti
Tožeča stranka je bila o samem dejstvu, da bo taksna obveznost nastala, obveščena že z vročitvijo sklepa izvršilnega sodišča, s katerim je bil sklep o izvršbi v predmetni zadevi razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. V drugi točki izreka je bilo navedeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku. Z vročitvijo tega sklepa dne 09. 09. 2009 in ob upoštevanju, da ni vložila pritožbe zoper ta sklep, je bila tožeča stranka seznanjena z dejstvom, da bo taksna obveznost nastala in da jo bo treba doplačati (taksa v izvršilnem postopku je bila že plačana). Tožeča stranka bi morala predlog za oprostitev plačila taks vložiti takoj po vročitvi sklepa z dne 13. 08. 2009, vendar najkasneje do trenutka, ko je spis prispel na pravdno sodišče.