OZ člen 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZOR člen 361, 361/1, 376.
začetek teka zastaralnega roka – zastaranje odškodninskega zahtevka izbrisanega - odškodninska odgovornost države – izbris iz registra prebivalstva – škoda zaradi izbrisa
Ni dvoma, da je tožnik izvedel za škodo in njenega povzročitelja najpozneje marca 1999, ko je bila objavljena odločba Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovila neustavnost izbrisa. Dokončen obseg škode pa je bil tožniku znan najkasneje maja 2000, ko je pridobil državljanstvo RS in s tem pravico do stalnega prebivališča v RS. Do vložitve tožbe v maju 2005 je torej prej navedeni triletni subjektivni zastaralni rok že očitno pretekel.
Tudi če tožnik ne bi bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, ne bi mogel dobiti lastniškega certifikata in odkupiti stanovanja pod ugodnimi privatizacijskimi pogoji. oziroma na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona, tožnik pa je za državljanstvo RS zaprosil šele novembra 1998.
Neobstoj odločbe, ki bi za nazaj ugotavljala tožnikovo stalno prebivališče, ne predstavlja ovire za uveljavljanje njegovega odškodninskega zahtevka. Bistveno je pač, kdaj je tožnikova škoda nastala in kdaj je tožnik zanjo lahko izvedel.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 13. ZPP člen 168, 168/1. ZIZ člen 62, 62/2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev – rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nastanek taksne obveznosti
Tožeča stranka je bila o samem dejstvu, da bo taksna obveznost nastala, obveščena že z vročitvijo sklepa izvršilnega sodišča, s katerim je bil sklep o izvršbi v predmetni zadevi razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. V drugi točki izreka je bilo navedeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku. Z vročitvijo tega sklepa dne 09. 09. 2009 in ob upoštevanju, da ni vložila pritožbe zoper ta sklep, je bila tožeča stranka seznanjena z dejstvom, da bo taksna obveznost nastala in da jo bo treba doplačati (taksa v izvršilnem postopku je bila že plačana). Tožeča stranka bi morala predlog za oprostitev plačila taks vložiti takoj po vročitvi sklepa z dne 13. 08. 2009, vendar najkasneje do trenutka, ko je spis prispel na pravdno sodišče.
pritožba - pooblastilo za zastopanje - brezplačna pravna pomoč - zavrženje pritožbe
Zavrže se pritožba, vložena po odvetniku, ki je bil po odločbi sodišča določen za nudenje brezplačne pravne pomoči zgolj za svetovanje in zastopanje na enem naroku za glavno obravnavo in ki v postopku pred sodiščem prve stopnje ali v pritožbi ni predložil pooblastila za zastopanje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 113, 113/1, 210, 210/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, ki je imel v času podaje odpovedi status sindikalnega zaupnika, ni zakonita, saj tožena stranka ni pridobila soglasja sindikata za odpoved.
Pravic, ki jih je tožnica pridobila na podlagi ugotovljene invalidnosti v letu 2001 in se v letu 2004 ni spremenila, pri čemer do sprememb v zdravstvenem stanju, na podlagi katerih je bila ugotovljena invalidnost, ni prišlo niti v letu 2006, ni dopustno zmanjševati (npr. z razvrstitvijo v III. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do dela s skrajšanim delovnim časom 6 ur dnevno, namesto predhodne razvrstitve v II. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v polovičnem delovnem času), temveč te pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katere je bila pravica pridobljena.
Dokler prvo sodišče o prenehanju pooblastilnega razmerja ni obveščeno, je podano pooblastilo dolžno spoštovati in upoštevati tako pri opravljanju procesnih dejanj, ki jih za stranko opravlja pooblaščenec, kot pri vročanju sodnih pisanj. Skladno s 137. členom ZPP jih mora vročati pooblaščencu in ne neposredno stranki. Po izrecni določbi 7. člena 142. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 142. člena istega zakona, se na ta način vroča tudi nalog za plačilo sodne takse.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme – konkretizirane trditve
Iz ugotovitev, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali, ne izhaja tudi, da je med pravdnima strankama soglasje o tem, v kakšnem obsegu naj bi bila storitev dogovorjena in opravljena. Ker tožeča stranka v tej smeri ni ponudila konkretiziranih trditev, niti ni predložila v dokaz računa, iz katerega naj bi izhajala specifikacija opravljenih storitev, je prvostopenjsko sodišče pravilno sklepalo na nedokazanost podlage tožbenega zahtevka. Ob tako nekonkretiziranih trditvah tožeče stranke je zato neutemeljeno njeno pritožbeno sklicevanje na nezanikanje njenih trditev s strani tožene stranke. Domneva o priznavanju nezanikanih dejstev lahko učinkuje samo glede konkretizirano opredeljenih trditev stranke, ki jih nasprotna stranka ni prerekala.
Tožba, ki je bila vročena osebi, pooblaščeni za sprejem pisanj, je bila pravilno vročena v odgovor, ker zakon ne zahteva, da se pravnim osebam tožba vroča tako, da se vroči zakonitemu zastopniku pravne osebe, ki jo sicer zastopa in predstavlja.
Morebitne napake pri nakazilu sodne takse za pritožbo, zaradi česar priliv ni prispel na prehodni račun sodišča, kar dopušča pritožnik, so lahko le v njegovo breme, zato je sodišče pravilno štelo pritožbo za umaknjeno.
ZD člen 133, 138, 138/1, 138/2. ZPP člen 124, 124/2, 224, 224/1, 224/2.
odpoved dediščini - nepreklicnost izjave
Izjava o odpovedi pravice do nujnega deleža, podana na zapuščinski obravnavi na zapisnik, je nepreklicna, zato so pritožbene navedbe, s katerimi skuša pritožnica preklicati svojo izjavo, pravno neutemeljene.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. ZPIZVZ člen 15, 15/2. OZ člen 378.
zamuda - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Toženec ni izplačal z odločbo priznanih zneskov z zamudo niti ni šlo za dejansko stanje, ko bi bila pred tem izdana neustrezna odločba, ki bi bila nato razveljavljena oziroma odpravljena in bi bilo tožencu naloženo, da tožniku za nazaj prizna pravico do pokojnine. Iz tega razloga niti zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti niti zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen.
Določbe o dolžnosti vrnitve preveč izplačane plače, ki jih vsebuje ZSPJS, se za presojo tožbenega zahtevka ne uporabijo, ker se tožbeni zahtevek nanaša na čas, ko se novi predpisi o plačah, vključno z ZSPJS, še niso uporabljali.
ZPIZ-1 člen 141, 141/3. Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence člen II.
dodatek za pomoč in postrežbo - najtežje prizadeti upravičenci - stalnost strokovne pomoči
Pomoč, ki je bila tožniku nudena strani patronažne službe, sicer je strokovna pomoč, vendar pa pri tožniku ni šlo za stalnost izvajanja te pomoči, saj mu je bila potrebna pomoč patronažne sestre zgolj občasno. Prevezovanj ran na nogah, ki so se opravljale dvakrat oziroma trikrat na teden, in občasnih odvzemov krvi, opravljenih s strani patronažne sestre, ni mogoče opredeliti kot stalne strokovne pomoči za izvajanje zdravstvene nege, kot to zahteva Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
ZUP člen 50, 50/2. ZDSS-1 člen 63. ZPIZVZ člen 2, 2/4, 15. ZPIZVZ-A člen 1.
predčasna pokojnina – bivši vojaški zavarovanci – državljanstvo – aktivna legitimacija
Ker je pokojni zavarovanec sam vložil zahtevo za priznanje pravice do pokojnine, je tožnica kot zakonita dedinja po pokojnem zavarovancu aktivno legitimirana za nadaljevanje postopka.
Z novelo ZPIZVZ-A spremenjeni 15. člen ZPIZVZ je določil priznanje in izplačilo starostne, predčasne, invalidske, vdovske oziroma družinske pokojnine upravičencem, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu ZDRS, za nazaj od dneva izpolnitve pogojev, če niso bili zavarovani, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju aktivne vojaške službe oziroma zavarovanja pri zavodu, vendar največ od 18. 10. 1991 dalje. Ker je sprememba ZPIZVZ že veljala v času izdaje dokončne odločbe toženca, je sodišče prve stopnje to spremembo utemeljeno upoštevalo in pokojnemu zavarovancu priznalo pravico do predčasne pokojnine kljub temu, da v času vložitve zahteve za priznanje pravice ta sprememba še ni veljala (je pa ustavno sodišče že ugotovilo, da je v neskladju z ustavo 1. odstavek 15. člena ZPIZVZ, da upravičencem iz 4. odstavka 2. člena, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu ZDRS, ne ureja pravice do opredelitve pokojnine tudi za čas od izpolnitev pogojev po 18. 10. 1991).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065069
ZOZP člen 7, 7/1.
odškodninska odgovornost – zavarovanje odgovornosti – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji zavarovanja – zavarovalna pogodba – vožnja pod vplivom alkohola – domneva vzročne zveze – kršitev pogodbene obveznosti – zahtevek zavarovalnice za povračilo izplačane odškodnine
Ker toženec ni uspel dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, je zahtevek zavarovalnice za povračilo izplačane odškodnine utemeljen.
sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi – ničnost
Dogovor, iz katerega izhaja, da se tožnica zavezuje, da bo uresničila in dosegla promet po planu za mesec oktober 2008 in da za primer, če plana ne doseže, s svojim podpisom potrjuje, da soglaša sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja, ima sicer vse značilnosti sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, vendar je ničen. Pogojevanje veljavnosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi z razlogom nedoseganja plana dokazuje, da je bil namen sklenitve dogovora s strani tožene stranke obid kogentnih določb o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in prikrajšanje tožnice za vse pravice, ki bi ji v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga šle, kar pa ni dopustno.
kontradiktornost postopka – pravica do izjave – dokazni postopek – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je dokazno ocenjevalo zgolj listino, ki jo je predložila tožena stranka, ne da bi izvedlo dokazov, ki sta jih glede na podano trditveno podlago tožeče stranke ponudili obe pravdni stranki, tožeči stranki odvzelo možnost uveljavljanja pravice stranke do izjavljanja in kontradiktornosti postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0058356
OZ člen 154. ¸ ZOZP člen 5, 19.
obvezno avtomobilsko zavarovanje - najnižja zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – načelo socializacije rizika – nesreča dveh premikajočih se motornih vozil – ugovor izključne krivde
Najnižja zavarovalna vsota, ki jo določa zakon, se valorizira na dan sojenja.
Ugovor izključne krivde enega imetnika motornega vozila je po 4. odstavku 154. člena OZ upošteven, vendar pa trditveno in dokazno breme nosi tožena stranka, saj se mora razbremeniti domneve vzročnosti.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika - ustavna pravica o svobodi gospodarske dejavnosti - izključitev družbenika kot skrajni ukrep - obstoj utemeljenega razloga za izključitev - kršitev začasne odredbe - kršitev konkurenčne prepovedi - dejanska konkurenca
sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka z računa družbe v maju in juliju 2004 dvignjene zneske (prikazane kot posojilo) družbi vrnila, zato je neutemeljen njegov zaključek, da je družbi škoda nastala (ob tem, da je bilo ugotovljeno, da je tožnik toženki pripadajoče zneske iz naslova materialnih stroškov in dnevnic od leta 1998 do leta 2002 z računa družbe že dvignil, vendar pa jih toženki ni izplačal). Glede na to opisanega ravnanja toženke v zvezi z dvigi zneskov z računa družbe samega zase ni mogoče opredeliti kot utemeljenega razloga za izključitev družbenice iz družbe po takrat veljavnem 3. odst. 436. čl. ZGD.