Ker je bila daljnemu predniku tožnice A. S. odvzeta pravica uporabe nacionaliziranih zemljišč na spornih nepremičninah, pravni prednik tožnice A. S. ni bil imetnik pravice uporabe spornih nepremičnin, zato tudi po določbah ZLNDL ni pridobil na spornih nepremičninah lastninske pravice
enak tožbeni zahtevek – identiteta tožbenega zahtevka - novo sojenje o istem zahtevku - pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – dopustnost tožbe – tožbeni temelj – procesna ekvivalenčna teorija
V sodni praksi se je uveljavila t.i. procesna ekvivalenčna teorija, po kateri je nova tožba dopustna, če se vsebinsko enak tožbeni zahtevek opira na drug tožbeni temelj. Načelo pravnega varstva namreč zahteva, da se dopusti novo sojenje o istem zahtevku, kadar se ta zahtevek opira na drugo dejansko (tožbeno) podlago kot v prejšnji pravdi, saj bi bilo sicer stranki dokončno onemogočeno sodno varstvo njenih pravic. V prejšnji pravdi sta tožnici zahtevali plačilo obveznosti, ki pa še ni zapadla v plačilo. V obravnavani zadevi pa tožnici uveljavljata že zapadlo denarno terjatev, saj je med tem potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.
nagrada upravitelja – pravnomočno zavrnjen predlog za začetek stečajnega postopka - otvoritveno poročilo upravitelja
S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani je bil pravnomočno zavrnjen predlog za začetek stečajnega postopka. To pa pomeni, da se povračilo stroškov stečajnega upravitelja in odmerjeno nadomestilo stečajnemu upravitelju ne bo krilo iz sredstev dolžnika. Pritožniku je zato treba odreči pravni interes za pritožbo.
Stečajni upravitelj še ni izdelal otvoritvenega poročila v skladu z 294. členom ZFPPIPP, vendar rok za predložitev poročila iz 2. odst. 291. člena v zvezi s 1. odst. 294. člena ZFPPIPP do pravnomočne odločitve o predlogu za začetek stečajnega postopka niti še ni potekel. Zahteva po kasnejši izdelavi otvoritvenega poročila z vsebino iz 2. in 3. odst. 294. člena ZFPPIPP bi bila glede na izid postopka nesmiselna. To pa ne pomeni, da stečajnemu upravitelju ne gre nagrada za dotlej opravljeno delo, katerega obseg izhaja iz končnega poročila stečajnega upravitelja, ki ga je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo kot potrebno glede na začetno fazo stečajnega postopka.
odškodninska odgovornost – predsednik društva – zastopnik društva – odgovornost zastopnika društva - načelo vestnosti in poštenja – skrbnost dobrega gospodarja
Če je toženec premoženje društva zmanjšal, tega ni storil kot fizična oseba, pač pa kot zastopnik pravne osebe, torej društva. Samo kot tak je lahko storil vse tisto, kar mu tožniki očitajo. Sodišče druge stopnje se torej strinja, da je le društvo lahko zavezanec za odškodninsko terjatev tožnikov zaradi ravnanja toženca kot predsednika oziroma zastopnika društva.
Tudi od tožnikov bi dolžna skrbnost zahtevala, da finančno plat jasno in nedvoumno določijo ter se prepričajo o plačilni zmožnosti, preden so sklepali pogodbe bodisi z društvom bodisi s tožencem. 6. člen OZ namreč v 1. odstavku tudi od njih zahteva ravnanje s skrbnostjo dobrega gospodarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053289
ZOR člen 376, 376/1. ZPP člen 286b.
odškodninska odgovornost države – zakonodajna protipravnost - izbris iz registra stalnega prebivalstva – začetek teka zastaranja odškodninske terjatve – premoženjska škoda - opustitev izvedbe dokaza - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Zastaranje odškodninskega zahtevka zaradi izbrisa tožnika iz registra stalnega prebivalstva je začelo teči s trenutkom izdaje oziroma objave ustavne odločbe U - I - 284/94 z dne 4.2.1999, ko je bil tožniku v celoti znan tudi obseg nastale škode ter njen povzročitelj.
pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem – teorija o adekvatni vzročnosti - odškodninska odgovornost zavarovanca – povrnitev škode od zavarovalnice – trditvena podlaga
Z vidika teorije o adekvatni vzročnosti bi moral tožnik, da bi utemeljil vzročno zvezo med prometno nesrečno in kasnejšo (eno uro potem) slabostjo in bruhanjem ter posledičnim padcem pri izstopanju iz avtobusa, najprej konkretno opisati, v kakšni povezavi je slabost s prometno nezgodo.
Tožnik mora, preden se odloči za uveljavljanje tožbenega zahtevka, zbrati dovolj informacij o dogodku (in dokazih), da lahko uveljavlja ustrezen zahtevek in tega ne more prepustiti sodišču in izvajanju dokazov ter morebiti šele po njihovi izvedbi ponuditi trditve o obstoju relevantnih dejstev.
motenje posesti – ponavljajoča motilna dejanja – nadaljevano motenje – rok za vložitev tožbe – mirna posest – nasprotovanje uporabi poti – posestni ugovor
Posestnega varstva ne uživa le mirna posest. Tožnica je upravičena do posestnega varstva ne glede na to, da ji toženca v zadnjem času branita vožnje po poti. Bistveno je, da pot še vedno uporablja in torej ima (so)posest poti.
Pri ponavljajočih motilnih dejanjih teče rok za vložitev tožbe po vsakem motilnem dejanju znova.
zaznamba nepravdnega postopka vzpostavljanja etažne lastnine – pogoji za vpis zaznambe postopka – predlog za vzpostavitev etažne lastnine - identifikacijski znak nepremičnine
Edini pogoj za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine po ZVEtL po uradni dolžnosti so vloženi predlog predlagatelja pri nepravdnem sodišču, da sodišče tega predloga po prejemu ne zavrže in da predlagatelj ni sam predlagal takšne zaznambe.
Relevanten je identifikacijski znak nepremičnine, pri kateri se opis opravi, to pa je njena parcelna številka in katastrska občina. Pred vpisom zaznambe v zemljiški knjigi sodišču ni potrebno predloga za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL pošiljati komerkoli od udeležencev, ker tudi to ni pogoj za vpis zaznambe.
skupna gradnja - pridobitev premoženja s skupno gradnjo - dogovor o skupni gradnji - družbena pogodba - ničnost pogodbe - nedopusten nagib - vzpostavitev prejšnjega stanja
V času skupne gradnje pravdnih strank je podlago za nastanek oziroma pridobitev lastninskega deleža na skupno zgrajeni stanovanjski hiši predstavljal dogovor pravdnih strank, ki je pomenil družbeno pogodbo v smislu pravil XVII. poglavja ODZ. Na takšnem premoženju pridobita družbenika solastninsko pravico.
Res je odločitev o ničnosti pogodbe poseg v siceršnjo pravico strank do svobodnega urejanja obligacijskih razmerij in da gre za skrajno sankcijo, ki jo toženci doživljajo kot kazen. Vendar pa se s tem ukrepom varujejo načela vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic in prepovedi povzročanja škode kot temeljna načela obligacijskega prava. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec sklenil pravni posel iz moralno zavržnih razlogov, da bi preprečil tretjemu uveljavljanje njegovih pravic, je ničnostno sankcijo pravilno uporabilo ne glede na to, da tožnik do takrat lastnega vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi ni zahteval.
Ker je sodišče ugodilo zahtevku na ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku glede omenjenih dveh parcel, je bilo vzpostavljeno v tem obsegu tudi prejšnje stanje, kot da pogodba sploh ne bi bila sklenjena. Zato pogodba o preužitku tudi nima posledic v obliki vknjižbe brezplačne služnostne pravice in je izbris le-te nepotreben.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060066
OZ člen 131, 131/1, 164, 168, 169, 246.
povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – obseg premoženjske škode – navadna škoda - izgubljeni dobiček – popolna odškodnina – učinki obveznosti – pravica do povračila škode – uporaba določb o povrnitvi škode – odškodnina zaradi kršitve pogodbe
Toženec je kršil določbe pogodbe o zaposlitvi, zato je tožeči stranki dolžan povrniti premoženjsko škodo, ki jo predstavlja razlika med zneski kupnin, določenih v sklenjenih prodajnih pogodbah, in tržno ceno prodanih stvari v času prodaje.
Gre za primer dvojne prodaje nepremičnine, pri čemer je kasnejši kupec nepremičnine pogodbo tudi zemljškoknjižno realiziral. Prvi kupec nepremičnine lahko v konkretnem primeru uspe z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice oziroma odpravila oviro za vknjižbo lastninske pravice prvega kupca le v primeru, da izkaže, da je nepremičnino ob sklenitvi pogodbe pridobil v posest in da je bil drugi kupec ob sklenitvi pogodbe nedobroveren, torej da je ravnal v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja
Zahtevek za izstavitev listine, sposobne za vknjižbo v zemljiški knjigi, sodna praksa razume tudi tako, da se z njim uveljavlja dopolnitev že obstoječe listine tudi v delu overovitve podpisa prodajalca. Izstavitev zemljiškega dovolila pomeni torej zahtevo za izstavitev tako dopolnjenega dovolila, da bo vknjižba omogočena, kar pa je mogoče zahtevati na podlagi zavezovalnega posla.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta ES, št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 8, 9, 17.
zamudna sodba - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - delno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo
Ker toženec ni bil v skladu z 277. členom ZPP-D ob vročitvi tožbe opozorjen, da bo v primeru zamudne sodbe nosil vse stroške postopka, v posledici te pomanjkljivosti ni mogoče kot evropski nalog za izvršbo potrditi odločitve o stroških. Nelogično in neživljenjsko pa bi bilo zaradi te pomanjkljivosti zavrniti potrditev celotnega zahtevka. Iz razlage 17. člena Uredbe ni mogoče priti do takega zaključka. Sicer pa tudi sama Uredba predvideva možnost izdaje delnega potrdila o evropskem nalogu za izvršbo.
uporaba zakona - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - zakonita in dobroverna posest - dobrovernost
Po določbah ODZ in ZTLR, se je za zakonito in dobroverno posest štela posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ni bila pridobljena na nepristen način. Enako velja glede presoje dobrovernosti. Po SPZ je dobrovernost podana samo takrat, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj v opravičljivi zmoti svoje lastninske pravice. Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR pa je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last. Dobrovernosti pa ni, če posestnik ve, ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053043
ZIZ člen 17, 20. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 80, 392. OZ člen 289.
stranka izvršilnega postopka – agrarna skupnost – lastnost pravdne stranke - sodna poravnava – izpodbojnost poravnave – ničnost poravnave – dokazovanje zapadlosti terjatve – rok izpolnitve ni določen
Sodišče prve stopnje se je opredelilo, da upnik ni imel lastnosti pravdne stranke ter da ni izpolnjena materialna predpostavka glede stvarne legitimacije, saj ni mogel postati nosilec pravic in obveznosti iz sodne poravnave, ker v pravdi ni mogel nastopati kot stranka. Z navedenim stališčem je kršilo načelo stroge formalne legalitete. Kršitev pravil o procesni sposobnosti stranke je razlog za izpodbojnost sodne poravnave, ki ga lahko stranke uveljavljajo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa razlog za ugotovitev njene ničnosti, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti.
V sodni poravnavi sicer res ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti dolžnika, vendar to ne pomeni, da terjatev iz poravnave še ne bi zapadla in zato sodna poravnava ne bi bila izvršljiva. V konkretnem primeru se zapadlost terjatve dokazuje z zapisnikom o poravnavi. Če rok izpolnitve v sodni poravnavi ni določen, je možno uporabiti pravilo iz 289. člena OZ.
Upravičenci iz 3. odstavka 116. člena SZ niso postali solastniki stanovanj po samem zakonu, temveč so priznanje solastninskega deleža morali zahtevati od lastnika stanovanja; če sporazum ni bil dosežen, pa je bila potrebna tožba. To možnost je torej tožnik imel do zaključka privatizacije, ni pa mogoč zahtevek na tej podlagi, po končani privatizaciji
Tudi pri presoji zakonodajne protipravnosti je treba izhajati iz narave dela zakonodajnega organa in upoštevati, da so pri sprejemanju zakonov pogosto mogoča različna stališča o posameznih pravnih in dejanskih vprašanjih. Zato drugačna presoja zakonodajnega organa o ustavni skladnosti zakonske določbe, ki pa je bila zaradi ocene Ustavnega sodišča o njeni neskladnosti z Ustavo v postopku pred ustavnim sodiščem razveljavljena, sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti, ki jo za odškodninsko odgovornost države predpisuje 26. člen Ustave. Odškodninsko odgovornost zakonodajalca lahko utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
prodajna pogodba - višina kupnine – naknaden ustni dogovor o ceni - veljavnost naknadnega ustnega sporazuma - zadolžnica
Cena je bistvena sestavina prodajne pogodbe, vendar pa ni bistvena sestavina prodajne pogodbe višina cene. Veljaven je tudi naknadni ustni sporazum o ceni, če je v pogodbi o prodaji nepremičnine navedena druga cena.
Zadolžnica res ni pravni posel, je pa dokaz o obstoju dolga.
prijava terjatve – ločitvena pravica – prijava ločitvene pravice – rok za prijavo terjatve – rok za prijavo ločitvene pravice – nastanek ločitvene pravice po dnevu začetka stečajnega postopka
Evidentno je, da v roku za prijavo terjatev in ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP upnik še ni mogel prijaviti svoje ločitvene pravice zoper stečajnega dolžnika, ker nepremičnine, na katerih uveljavlja upnik ločitveno pravico, še niso bile del premoženja stečajnega dolžnika. V kakšnem roku bi torej upnik moral prijaviti ločitveno pravico v obravnavani situaciji, ZFPPIPP ne daje eksaktnega odgovora. Še najbližje je obravnavani primer situaciji, ki jo predvideva 318. člen ZFPPIPP, ko do ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika lahko pride tudi v teku stečajnega postopka. V taki situaciji pa zahteva po pravočasni prijavi ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP izzveni nelogična in neutemeljena.
nagrada izvedenca – dopolnilno izvedensko mnenje – nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje – stroški za pisalna sredstva
V „dopolnitvi izvedenskega mnenja“ izvedenec le ugotavlja, kako je potekala komunikacija s toženo stranko ter da mu je predala nekaj dokumentacije, ne pa vse, tako da bi lahko podal mnenje o tem, kako je poslovala z blagom, ki je predmet tega spora. Takšne ugotovitve izvedenca pa ne predstavljajo izvedenskega mnenja, saj ne vsebujejo niti ugotovitev o relevantnih dejstvih, temveč le ugotovitve, da teh dejstev ni bilo mogoče ugotoviti in zakaj. To pa ni strokovno mnenje v smislu 243. člena ZPP, temveč le obvestilo sodišču, zakaj mnenja ni mogel izdelati. Zato izvedencu zanj ne pripada nagrada.
OZ člen 925, 970, 975. ZPP člen 7, 212, 224, 225, 226, 338, 339.
splošni pogoji – ničnost splošnih pogojev - domneva o obstoju vzročne zveze – alkoholiziranost - izpodbijanje vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nezgodo - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nezgodo – zunanji vzrok - dokazno breme
V splošnih pogojih je sicer res določeno, da se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, če je imel zavarovanec kot voznik motornega vozila v krvi več kot 0,5 promila alkohola oziroma več kot 1 promil ob ostalih nezgodah, vendar pa ta domneva ni neizpodbojna, ampak lahko upravičenec vedno dokaže nasprotno. Določilo splošnih pogojev, ki se razlaga na ta način, da je domnevo mogoče izpodbiti, pa ne nasprotuje samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, niti ni bilo za tožnico prestrogo.
Vinjeni zavarovanec ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni mogla vplivati na nastanek in obseg škode.