prekinitev postopka - nadaljevanje postopka – prenehanje stranke – izbris družbe - izbrisana družba – prekluzivni rok
Nadaljevanje postopka je v primeru prenehanja stranke po ZFPPod pogojeno z uveljavljanjem terjatve s strani tožeče stranke oziroma upnika proti družbeniku izbrisane družbe v enoletnem prekluzivnem roku.
enak tožbeni zahtevek – identiteta tožbenega zahtevka - novo sojenje o istem zahtevku - pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – dopustnost tožbe – tožbeni temelj – procesna ekvivalenčna teorija
V sodni praksi se je uveljavila t.i. procesna ekvivalenčna teorija, po kateri je nova tožba dopustna, če se vsebinsko enak tožbeni zahtevek opira na drug tožbeni temelj. Načelo pravnega varstva namreč zahteva, da se dopusti novo sojenje o istem zahtevku, kadar se ta zahtevek opira na drugo dejansko (tožbeno) podlago kot v prejšnji pravdi, saj bi bilo sicer stranki dokončno onemogočeno sodno varstvo njenih pravic. V prejšnji pravdi sta tožnici zahtevali plačilo obveznosti, ki pa še ni zapadla v plačilo. V obravnavani zadevi pa tožnici uveljavljata že zapadlo denarno terjatev, saj je med tem potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.
nagrada upravitelja – pravnomočno zavrnjen predlog za začetek stečajnega postopka - otvoritveno poročilo upravitelja
S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani je bil pravnomočno zavrnjen predlog za začetek stečajnega postopka. To pa pomeni, da se povračilo stroškov stečajnega upravitelja in odmerjeno nadomestilo stečajnemu upravitelju ne bo krilo iz sredstev dolžnika. Pritožniku je zato treba odreči pravni interes za pritožbo.
Stečajni upravitelj še ni izdelal otvoritvenega poročila v skladu z 294. členom ZFPPIPP, vendar rok za predložitev poročila iz 2. odst. 291. člena v zvezi s 1. odst. 294. člena ZFPPIPP do pravnomočne odločitve o predlogu za začetek stečajnega postopka niti še ni potekel. Zahteva po kasnejši izdelavi otvoritvenega poročila z vsebino iz 2. in 3. odst. 294. člena ZFPPIPP bi bila glede na izid postopka nesmiselna. To pa ne pomeni, da stečajnemu upravitelju ne gre nagrada za dotlej opravljeno delo, katerega obseg izhaja iz končnega poročila stečajnega upravitelja, ki ga je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo kot potrebno glede na začetno fazo stečajnega postopka.
KZ člen 122, 124. ZKP člen 148, 201, 520, 522. URS člen 17, 20, 26, 34. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države – opustitev dolžnega ravnanja državnih organov - odgovornost države za posledice kaznivega dejanja – kriteriji za priznanje odškodninske odgovornosti – opustitve države pri preprečitvi škodnega dejanja – pravica do varnosti – subjektivna odškodninska odgovornost
Na podlagi določbe 34. člena URS ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Ustavna pravica do varnosti ne varuje posameznika le pred nedopustnimi in protipravnimi ravnanji države, posamezniku zagotavlja varnost tudi pred nedopustnimi posegi drugih posameznikov. Država je zato dolžna zagotoviti varnost državljanom glede predvidljivih dogodkov. V ta namen izvajajo pristojni organi države v okviru zakonskih pooblastil represivne in preventivne ukrepe. Ne gre za zagotavljanje varnosti, kjer bi bil posameznik zavarovan pred vsemi nedopustnimi ravnanji drugih posameznikov. Od države se pričakujejo (zahtevajo) ravnanja v okviru skrbnosti dobrega strokovnjaka, kar pomeni, da odgovarja le za tiste protipravne posege posameznikov, ki bi jih lahko predvidela in z ustreznimi ravnanji preprečila.
Država je dolžna zagotoviti splošno varnost, kar pomeni, da je upravičena izvajati ukrepe za zagotavljanje takšne varnosti. Država je odgovorna za posledice kaznivega dejanja, če iz okoliščin primera izhaja, da bi z aktivnim ravnanjem v okviru zakonskih pooblastil kaznivo dejanje lahko preprečila, kakor tudi v primeru nezakonite pravne praznine.
Država ravna protipravno, če njeno ravnanje ni v skladu s pravom ali če opusti izvajanje javne oblasti in nadzora. Vsaka protipravnost ali opustitev še ne pomeni odškodninske odgovornosti, le če gre za protipravnost ali opustitev, ki je huda, jasna, očitna, nedopustna in brez razloga, ko gre za malomarnost, je podana odškodninska (krivdna) odgovornost države. Odgovornosti države ni mogoče izključiti že zato, ker je izvajala posamezne ukrepe, odgovorna je tudi takrat, ko ni izvedla vseh ukrepov, ki so običajni in predvidljivi glede na naravo dela in zakonske pristojnosti njenih organov. Država zato odgovarja za ravnanje njenih organov, ki so malomarno izvrševali svoje funkcije; odgovorna je za dejanja, ki bi jih državni organi morali storiti, pa jih niso in za opustitev niso podani opravičljivi razlogi.
V konkretnem primeru se toženi stranki ne očita, da ni bila aktivna, očita se ji, da bi glede na okoliščine primera morala ravnati aktivneje, da bi zavarovala posameznike, saj bi se le na ta način lahko razbremenila odgovornosti za škodni dogodek. Tudi primerjalno pravni pregled sodne prakse potrjuje pravilnost zaključkov pritožbenega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059209
ZTLR člen 70, 70/3. SPZ člen 24, 25, 32, 33, 34, 35. ZIZ člen 224, 225, 226, 227, 228, 229. ZPP člen 108, 180, 285, 339, 339/2, 339/2-14.
posest pravice stvarne služnosti – soposest – posest določenega dela stvari – motenje posesti – obseg sodnega varstva posesti – tožbeni zahtevek na varstvo posesti – sklepčnost tožbenega zahtevka – izvršljivost tožbenega zahtevka na varstvo posesti – izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve – ponovno motenje posesti – razlaga tožbenega zahtevka – razumljivost tožbenega zahtevka – materialno procesno vodstvo
Čeprav pojma posesti stvarne služnosti SPZ ne pozna več, se z njegovo uveljavitvijo varstvo posestnega položaja imetnika stvarne služnosti vsebinsko ni spremenilo. Če se tožbeni zahtevek kljub temu sklicuje na opuščeni pojem posesti pravice, je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, kako ta okoliščina vpliva na bistveni (dajatveni) del tožbenega zahtevka. Če se pojavi dvom o njegovi pravi vsebini, mora sodišče aktivirati metode razlage v ožjem pomenu, pri čemer so lahko v pomoč tudi ustrezni ukrepi materialnega procesnega vodstva.
Odločitev o tožbenem zahtevku leži v odgovoru na vprašanje, ali je bila pogodba v celoti odplačna, pretežno odplačna ali v celoti neodplačna. S to se je pokojna zavezala sama kriti vse izdatke svoje oskrbe, zato je ključnega pomena, ali vrednost dela in skrbi, ki ga je vložil prvotoženec oziroma drugotoženka, ki je zanj izpolnjevala pogodbo, ustreza vrednosti izročenih nepremičnin.
Tožeča stranka zahtevka na dopolnitev nujnega deleža ni uveljavljala pravilno, saj mora biti tožbeni zahtevek v primeru, ko je zapuščinski postopek že pravnomočno zaključen, oblikovalne (ne ugotovitvene) in dajatvene narave. Meriti mora na pravno neučinkovitost razpolaganja zapustnika v odnosu do tožnika in sicer v taki meri kot je to potrebno, da se dopolni nujni delež ter na vrnitev tega premoženja upravičencu.
OZ člen 925, 970, 975. ZPP člen 7, 212, 224, 225, 226, 338, 339.
splošni pogoji – ničnost splošnih pogojev - domneva o obstoju vzročne zveze – alkoholiziranost - izpodbijanje vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nezgodo - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nezgodo – zunanji vzrok - dokazno breme
V splošnih pogojih je sicer res določeno, da se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, če je imel zavarovanec kot voznik motornega vozila v krvi več kot 0,5 promila alkohola oziroma več kot 1 promil ob ostalih nezgodah, vendar pa ta domneva ni neizpodbojna, ampak lahko upravičenec vedno dokaže nasprotno. Določilo splošnih pogojev, ki se razlaga na ta način, da je domnevo mogoče izpodbiti, pa ne nasprotuje samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, niti ni bilo za tožnico prestrogo.
Vinjeni zavarovanec ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni mogla vplivati na nastanek in obseg škode.
Za presojo kršitve prevzete pogodbene obveznosti je treba ugotoviti, ali ravnanje mandatarja ustreza pravnemu standardu ustrezne skrbnosti. Pri odplačni mandatni pogodbi ima mandatar položaj profesionalne osebe, zato je treba njegovo ravnanje presojati po strožjem standardu profesionalne skrbnosti – skrbnosti dobrega strokovnjaka. Mandatar naročitelju odgovarja za nepravilno izpolnitev prevzete obveznosti, če bi posel lahko uspešno opravil, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo. To predpostavko mora dokazati naročitelj.
V postopku doslej ni bilo ugotovljeno, ali je drugi toženec tožnika opozoril na z zakonom predpisano posledico, ki nastopi, če ob vložitvi tožbe taksa ni plačana in sodišču ni predloženo potrdilo o plačilu. Odvetnik res ni dolžan zalagati lastnih sredstev za izpolnitev taksne obveznosti svoje stranke, vendar pa svojo profesionalno obveznost do naročitelja pravilno izpolni, če naročitelja opozori, da bo tožba zavržena, če taksa ne bo plačana.
začasni skrbnik zapuščine – skupnost dedičev – aktivna in pasivna legitimacija – upravičenja začasnega skrbnika zapuščine
Če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine. Ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče. Skrbnik je torej tožen v imenu dedičev. Ker je njihov zastopnik, ne toži za svojo pravico, če je govor o njegovi aktivni vlogi, oziroma ni zavezanec oziroma nosilec obveznosti v pravdi, če je tožen kot skrbnik zapuščine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061829
ZPP člen 215. OZ člen 642.
trditveno breme – določitev cene – dogovor o ceni - pogodba o delu
Sodišče je utemeljeno uporabilo pravilo 215. člena ZPP o dokaznem bremenu in pravilno ugotovilo, da zatrjevanega dogovora o obračunu cene po dejanskih stroških, torej višje cene od po toženi stranki priznane in plačane, tožeča stranka ni dokazala.
Ker sta se obe pravdni stranki sklicevali na dogovor o cenah, le da različen, prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni uporabilo določbe 642. člena OZ, ki se uporabi le v primeru, če med pogodbenima strankama plačilo ni določeno
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065017
ZTLR člen 4, 4/2. ZOR člen 103, 103/1. ZZK-1 člen 40. ZPP člen 13, 13/1, 95, 95/1, 95/1-1, 154, 154/3.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dedovanje nepremičnine – pravni posel – neodplačni pravni posel – darilna pogodba – dvakratna odsvojitev nepremičnine – dobra vera obdarjenca – ničnost pravnega posla – uveljavljanje ničnosti – vpis v zemljiško knjigo
V skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni ponovna odsvojitev nepremičnine (ki jo je darovalka pred tem že darovala prvi obdarjenki), takšno kršitev moralnih norm, ki utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti pravnega posla zoper nedobrovernega novega pridobitelja.
prijava stalnega prebivališča - dejansko prebivališče – izvršba na premičnine
Če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah ZPPreb pa ga tudi ni mogoče prijaviti, se za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. Če je dolžnik zgolj prijavljen na Centru za socialno delo, gre le za prijavo stalnega prebivališča in ne za dejansko prebivanje na tem naslovu, tako da se tam ne nahajajo dolžnikove premične stvari. Izvršba se tako ne more opraviti v prostorih Centra za socialno delo na predmetih, ki se tam nahajajo in niso dolžnikova last.
uporaba zakona - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - zakonita in dobroverna posest - dobrovernost
Po določbah ODZ in ZTLR, se je za zakonito in dobroverno posest štela posest, ki je temeljila na veljavnem pravnem naslovu in ni bila pridobljena na nepristen način. Enako velja glede presoje dobrovernosti. Po SPZ je dobrovernost podana samo takrat, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj v opravičljivi zmoti svoje lastninske pravice. Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR pa je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last. Dobrovernosti pa ni, če posestnik ve, ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053043
ZIZ člen 17, 20. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 80, 392. OZ člen 289.
stranka izvršilnega postopka – agrarna skupnost – lastnost pravdne stranke - sodna poravnava – izpodbojnost poravnave – ničnost poravnave – dokazovanje zapadlosti terjatve – rok izpolnitve ni določen
Sodišče prve stopnje se je opredelilo, da upnik ni imel lastnosti pravdne stranke ter da ni izpolnjena materialna predpostavka glede stvarne legitimacije, saj ni mogel postati nosilec pravic in obveznosti iz sodne poravnave, ker v pravdi ni mogel nastopati kot stranka. Z navedenim stališčem je kršilo načelo stroge formalne legalitete. Kršitev pravil o procesni sposobnosti stranke je razlog za izpodbojnost sodne poravnave, ki ga lahko stranke uveljavljajo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa razlog za ugotovitev njene ničnosti, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti.
V sodni poravnavi sicer res ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti dolžnika, vendar to ne pomeni, da terjatev iz poravnave še ne bi zapadla in zato sodna poravnava ne bi bila izvršljiva. V konkretnem primeru se zapadlost terjatve dokazuje z zapisnikom o poravnavi. Če rok izpolnitve v sodni poravnavi ni določen, je možno uporabiti pravilo iz 289. člena OZ.
prijava terjatve – ločitvena pravica – prijava ločitvene pravice – rok za prijavo terjatve – rok za prijavo ločitvene pravice – nastanek ločitvene pravice po dnevu začetka stečajnega postopka
Evidentno je, da v roku za prijavo terjatev in ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP upnik še ni mogel prijaviti svoje ločitvene pravice zoper stečajnega dolžnika, ker nepremičnine, na katerih uveljavlja upnik ločitveno pravico, še niso bile del premoženja stečajnega dolžnika. V kakšnem roku bi torej upnik moral prijaviti ločitveno pravico v obravnavani situaciji, ZFPPIPP ne daje eksaktnega odgovora. Še najbližje je obravnavani primer situaciji, ki jo predvideva 318. člen ZFPPIPP, ko do ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika lahko pride tudi v teku stečajnega postopka. V taki situaciji pa zahteva po pravočasni prijavi ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP izzveni nelogična in neutemeljena.
ugotovitvena tožba – zloraba pravice do bančne garancije – zloraba bančne garancije - ugotovitev zlorabe bančne garancije – zahteva za plačilo iz bančne garancije – potek veljavnosti bančne garancije – začasna odredba
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožeča stranka z zavrženim delom tožbe uveljavljala ugotovitev pravnega razmerja. Z njim je namreč zahtevala ugotovitev, da zahteva prvotožene stranke za izplačilo bančne garancije za vrnitev avansa predstavlja zlorabo pravice do bančne garancije. Zahteva tudi ugotovitev dejstva zlorabe bančne garancije in ne ugotovitve pravnega razmerja. Zloraba bančne garancije pa je tisto dejstvo, ki je predpostavka za presojo (ne) obstoja določenega pravnega razmerja ali pravice. Ker je po 1. odstavku 181. člena ZPP edino dejstvo, ki ga je mogoče uveljavljati z ugotovitveno tožbo, pristnost ali nepristnost kakšne listine, torej dejstva zlorabe bančne garancije z ugotovitveno tožbo ni mogoče uveljavljati.
Zmotno je stališče, da po preteku veljavnosti bančne garancije banka ni dolžna izplačati zneska garancije, čeprav je upravičenec iz bančne garancije zahtevek na unovčenje garancije podal pravočasno.
ZDR člen 6, 44, 45, 45/1, 45/3, 184. OZ člen 131, 179, 181, 299.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – zakonske zamudne obresti
V zvezi z odškodninami zaradi psihičnega nasilja na delovnem mestu pride v poštev primerjava z odškodninami zaradi kršitev osebnostnih pravic in za duševne bolečine zaradi razžalitve v civilnih postopkih. Znesek 5.000,00 EUR predstavlja primerno zadoščenje za tožnici, ki sta bili od marca 2005 do sredine leta 2006 izpostavljeni zlasti verbalnemu (pa tudi neverbalnemu) neželenemu ravnanju spolne narave, ki je temeljilo na dejstvu, da sta ženski, to je na podlagi spola.
Določba šestega odstavka 481. člena ZGD-1 se navezuje izključno na situacijo iz četrtega odstavka, ko pri uveljavitvi predkupne pravice več družbenikov izrazi pripravljenost kupiti isti poslovni delež. Ne more pa ta določba predstavljati posebnega, od predkupne pravice neodvisnega razloga za omejitev razpolagalnega upravičenja prodajalca.
Kadar želi družbenik prodati svoj poslovni delež drugemu družbeniku in družbena pogodba ne določa predkupne pravice, je pri prodaji prost. Torej v takšnem primeru sploh ni dolžan poslati družbenikom obvestila o nameravani prodaji
zamudna sodba – odsotnost tožene stranke na poravnalnem naroku - odsotnost tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo – učinek ustavne odločbe – učinek razveljavitve zakonske določbe
Razveljavitev 2. odstavka 282. člena ZPP učinkuje v konkretnem postopku v skladu z določbo 44. člena ZustS, saj o zadevi še ni pravnomočno odločeno.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – navodila pristojnega zdravnika – odhod od doma
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, četudi tožnica za odhod v Logarsko dolino, ki se ji očita, ni imela posebne in predhodne odobritve osebnega zdravnika, saj ji je bilo med bolniškim staležem iz zdravstvenih razlogov priporočeno prosto gibanje in sprehodi v naravo.