Pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja predstavlja prejemek iz delovnega razmerja, od katerega je treba odvesti akontacijo davka, tako da je delavec upravičen do plačila za prispevke in davke zmanjšanega (neto) zneska, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
ZDR člen 6, 44, 45, 45/1, 45/3, 184. OZ člen 131, 179, 181, 299.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – zakonske zamudne obresti
V zvezi z odškodninami zaradi psihičnega nasilja na delovnem mestu pride v poštev primerjava z odškodninami zaradi kršitev osebnostnih pravic in za duševne bolečine zaradi razžalitve v civilnih postopkih. Znesek 5.000,00 EUR predstavlja primerno zadoščenje za tožnici, ki sta bili od marca 2005 do sredine leta 2006 izpostavljeni zlasti verbalnemu (pa tudi neverbalnemu) neželenemu ravnanju spolne narave, ki je temeljilo na dejstvu, da sta ženski, to je na podlagi spola.
ugotovitvena tožba – zloraba pravice do bančne garancije – zloraba bančne garancije - ugotovitev zlorabe bančne garancije – zahteva za plačilo iz bančne garancije – potek veljavnosti bančne garancije – začasna odredba
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožeča stranka z zavrženim delom tožbe uveljavljala ugotovitev pravnega razmerja. Z njim je namreč zahtevala ugotovitev, da zahteva prvotožene stranke za izplačilo bančne garancije za vrnitev avansa predstavlja zlorabo pravice do bančne garancije. Zahteva tudi ugotovitev dejstva zlorabe bančne garancije in ne ugotovitve pravnega razmerja. Zloraba bančne garancije pa je tisto dejstvo, ki je predpostavka za presojo (ne) obstoja določenega pravnega razmerja ali pravice. Ker je po 1. odstavku 181. člena ZPP edino dejstvo, ki ga je mogoče uveljavljati z ugotovitveno tožbo, pristnost ali nepristnost kakšne listine, torej dejstva zlorabe bančne garancije z ugotovitveno tožbo ni mogoče uveljavljati.
Zmotno je stališče, da po preteku veljavnosti bančne garancije banka ni dolžna izplačati zneska garancije, čeprav je upravičenec iz bančne garancije zahtevek na unovčenje garancije podal pravočasno.
vročanje pisanj – dejanski naslov – fikcija vročitve
Pisanja se stranki (naslovniku) vročajo na naslov, kjer ta dejansko prebiva in se nahaja, čeprav tam nima prijavljenega stalnega, niti začasnega prebivališča.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065017
ZTLR člen 4, 4/2. ZOR člen 103, 103/1. ZZK-1 člen 40. ZPP člen 13, 13/1, 95, 95/1, 95/1-1, 154, 154/3.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dedovanje nepremičnine – pravni posel – neodplačni pravni posel – darilna pogodba – dvakratna odsvojitev nepremičnine – dobra vera obdarjenca – ničnost pravnega posla – uveljavljanje ničnosti – vpis v zemljiško knjigo
V skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni ponovna odsvojitev nepremičnine (ki jo je darovalka pred tem že darovala prvi obdarjenki), takšno kršitev moralnih norm, ki utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti pravnega posla zoper nedobrovernega novega pridobitelja.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – navodila pristojnega zdravnika – odhod od doma
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, četudi tožnica za odhod v Logarsko dolino, ki se ji očita, ni imela posebne in predhodne odobritve osebnega zdravnika, saj ji je bilo med bolniškim staležem iz zdravstvenih razlogov priporočeno prosto gibanje in sprehodi v naravo.
Bianco menica in pooblastilo izdajatelja predstavljata sporazum med strankama (pogodbeno materialno pravo). V konkretnem primeru je bila menica izpolnjena skladno s pooblastilom toženca, s tem pa je zanj nastala (nova, prava) menična obveznost. Ker gre za novo obveznost (glavnico), ki jo tožeči stranki dolguje toženec, ni mogoče govoriti o anatocizmu v smislu 375. čl. OZ. Ta določba namreč prepoveduje obrestovanje obresti zgolj v okviru enega in istega pogodbenega razmerja.
Trditve v zvezi z napakami volje utemeljujejo zgolj izpodbojnost pogodbe, takšna pogodba pa učinkuje vse dotlej, dokler je sodišče z oblikovalno sodbo ne razveljavi. Razveljavitve tako ni mogoče doseči zgolj z ugovorom izpodbojnosti, temveč le z razveljavitvenim tožbenim zahtevkom.
plačilo prispevkov za pokojninsko zavarovanje - denarna terjatev - pravilno predlagano sredstvo izvršbe - denarno kaznovanje
Plačilo prispevkov (in ne obračun) za pokojninsko zavarovanje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je po svoji vsebini denarna terjatev, za poplačilo denarnih terjatev pa so sredstva izvršbe taksativno našteta v 30. členu ZIZ. Predlagano izvršilno sredstvo z denarnim kaznovanjem dolžnika z denarno kaznijo dolžnika za izterjavo denarne terjatve ni predvideno in je zato sodišče prve stopnje s tem, ko je dovolilo izvršbo in se tudi v izpodbijanem sklepu nepravilno opredelilo, da gre za nenadomestno obveznost (hkrati pa navedlo, da je le dolžnik zavezanec za plačilo prispevkov), nepravilno uporabilo materialno pravo.
Določba šestega odstavka 481. člena ZGD-1 se navezuje izključno na situacijo iz četrtega odstavka, ko pri uveljavitvi predkupne pravice več družbenikov izrazi pripravljenost kupiti isti poslovni delež. Ne more pa ta določba predstavljati posebnega, od predkupne pravice neodvisnega razloga za omejitev razpolagalnega upravičenja prodajalca.
Kadar želi družbenik prodati svoj poslovni delež drugemu družbeniku in družbena pogodba ne določa predkupne pravice, je pri prodaji prost. Torej v takšnem primeru sploh ni dolžan poslati družbenikom obvestila o nameravani prodaji
zamudna sodba – odsotnost tožene stranke na poravnalnem naroku - odsotnost tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo – učinek ustavne odločbe – učinek razveljavitve zakonske določbe
Razveljavitev 2. odstavka 282. člena ZPP učinkuje v konkretnem postopku v skladu z določbo 44. člena ZustS, saj o zadevi še ni pravnomočno odločeno.
ZDR člen 83, 83/2, 86, 86/1, 86/2, 87, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 125, 125/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 9, 9/2, 9/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - poskusno delo - zagovor
Razgovor tožnika s toženo stranko o nekaterih vprašanjih dela ne predstavlja zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR (sicer v času poskusnega dela, ni šlo za odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela).
Izplačilo denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule in izplačilo nadomestila plače v primeru ugotovitve nezakonitega prenehanja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi sta dve izplačili z različno pravno podlago, tako da eno ne izključuje drugega. Naknadno vzpostavljeno delovno razmerje s sodno odločbo tudi ne spremeni dejstva, da je nastopil primer, ki sta ga stranki s pogodbeno prepovedjo konkurenčne dejavnosti predvideli in prav za takšen primer opredelili medsebojne pravice in obveznosti. Zato je delavec lahko upravičen do nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in hkrati do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.
pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem – teorija o adekvatni vzročnosti - odškodninska odgovornost zavarovanca – povrnitev škode od zavarovalnice – trditvena podlaga
Z vidika teorije o adekvatni vzročnosti bi moral tožnik, da bi utemeljil vzročno zvezo med prometno nesrečno in kasnejšo (eno uro potem) slabostjo in bruhanjem ter posledičnim padcem pri izstopanju iz avtobusa, najprej konkretno opisati, v kakšni povezavi je slabost s prometno nezgodo.
Tožnik mora, preden se odloči za uveljavljanje tožbenega zahtevka, zbrati dovolj informacij o dogodku (in dokazih), da lahko uveljavlja ustrezen zahtevek in tega ne more prepustiti sodišču in izvajanju dokazov ter morebiti šele po njihovi izvedbi ponuditi trditve o obstoju relevantnih dejstev.
motenje posesti – ponavljajoča motilna dejanja – nadaljevano motenje – rok za vložitev tožbe – mirna posest – nasprotovanje uporabi poti – posestni ugovor
Posestnega varstva ne uživa le mirna posest. Tožnica je upravičena do posestnega varstva ne glede na to, da ji toženca v zadnjem času branita vožnje po poti. Bistveno je, da pot še vedno uporablja in torej ima (so)posest poti.
Pri ponavljajočih motilnih dejanjih teče rok za vložitev tožbe po vsakem motilnem dejanju znova.
KZ člen 122, 124. ZKP člen 148, 201, 520, 522. URS člen 17, 20, 26, 34. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države – opustitev dolžnega ravnanja državnih organov - odgovornost države za posledice kaznivega dejanja – kriteriji za priznanje odškodninske odgovornosti – opustitve države pri preprečitvi škodnega dejanja – pravica do varnosti – subjektivna odškodninska odgovornost
Na podlagi določbe 34. člena URS ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Ustavna pravica do varnosti ne varuje posameznika le pred nedopustnimi in protipravnimi ravnanji države, posamezniku zagotavlja varnost tudi pred nedopustnimi posegi drugih posameznikov. Država je zato dolžna zagotoviti varnost državljanom glede predvidljivih dogodkov. V ta namen izvajajo pristojni organi države v okviru zakonskih pooblastil represivne in preventivne ukrepe. Ne gre za zagotavljanje varnosti, kjer bi bil posameznik zavarovan pred vsemi nedopustnimi ravnanji drugih posameznikov. Od države se pričakujejo (zahtevajo) ravnanja v okviru skrbnosti dobrega strokovnjaka, kar pomeni, da odgovarja le za tiste protipravne posege posameznikov, ki bi jih lahko predvidela in z ustreznimi ravnanji preprečila.
Država je dolžna zagotoviti splošno varnost, kar pomeni, da je upravičena izvajati ukrepe za zagotavljanje takšne varnosti. Država je odgovorna za posledice kaznivega dejanja, če iz okoliščin primera izhaja, da bi z aktivnim ravnanjem v okviru zakonskih pooblastil kaznivo dejanje lahko preprečila, kakor tudi v primeru nezakonite pravne praznine.
Država ravna protipravno, če njeno ravnanje ni v skladu s pravom ali če opusti izvajanje javne oblasti in nadzora. Vsaka protipravnost ali opustitev še ne pomeni odškodninske odgovornosti, le če gre za protipravnost ali opustitev, ki je huda, jasna, očitna, nedopustna in brez razloga, ko gre za malomarnost, je podana odškodninska (krivdna) odgovornost države. Odgovornosti države ni mogoče izključiti že zato, ker je izvajala posamezne ukrepe, odgovorna je tudi takrat, ko ni izvedla vseh ukrepov, ki so običajni in predvidljivi glede na naravo dela in zakonske pristojnosti njenih organov. Država zato odgovarja za ravnanje njenih organov, ki so malomarno izvrševali svoje funkcije; odgovorna je za dejanja, ki bi jih državni organi morali storiti, pa jih niso in za opustitev niso podani opravičljivi razlogi.
V konkretnem primeru se toženi stranki ne očita, da ni bila aktivna, očita se ji, da bi glede na okoliščine primera morala ravnati aktivneje, da bi zavarovala posameznike, saj bi se le na ta način lahko razbremenila odgovornosti za škodni dogodek. Tudi primerjalno pravni pregled sodne prakse potrjuje pravilnost zaključkov pritožbenega sodišča.
zemljiškoknjižno dovolilo - zastaranje vpisa v zemljiško knjigo
Pri presoji ustreznosti zemljiškoknjižnega dovolila je potrebno presojati listino kot celoto. Čeprav oseba, ki daje zemljiškoknjižno dovolilo, v samem tekstu dovolila ni označena s podatki po 31. in 32. členu ZZK-1, je pa s temi podatki nedvomno in popolno označena v drugem delu listine, to ni razlog za zavrnitev predloga za vknjižbo.
V kolikor so izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis določa ZZK-1 v 148. členu, je vpis dovoljen ne glede na potek časa.
krajevna pristojnost – splošna krajevna pristojnost – posebna krajevna pristojnost - tožba na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo
ZPP za tožbe na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter na določitev stikov ne določa nobene posebne krajevne pristojnosti. Za sojenje je torej pristojno sodišče splošne krajevne pristojnosti, to je sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
prodajna pogodba - višina kupnine – naknaden ustni dogovor o ceni - veljavnost naknadnega ustnega sporazuma - zadolžnica
Cena je bistvena sestavina prodajne pogodbe, vendar pa ni bistvena sestavina prodajne pogodbe višina cene. Veljaven je tudi naknadni ustni sporazum o ceni, če je v pogodbi o prodaji nepremičnine navedena druga cena.
Zadolžnica res ni pravni posel, je pa dokaz o obstoju dolga.
enak tožbeni zahtevek – identiteta tožbenega zahtevka - novo sojenje o istem zahtevku - pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – dopustnost tožbe – tožbeni temelj – procesna ekvivalenčna teorija
V sodni praksi se je uveljavila t.i. procesna ekvivalenčna teorija, po kateri je nova tožba dopustna, če se vsebinsko enak tožbeni zahtevek opira na drug tožbeni temelj. Načelo pravnega varstva namreč zahteva, da se dopusti novo sojenje o istem zahtevku, kadar se ta zahtevek opira na drugo dejansko (tožbeno) podlago kot v prejšnji pravdi, saj bi bilo sicer stranki dokončno onemogočeno sodno varstvo njenih pravic. V prejšnji pravdi sta tožnici zahtevali plačilo obveznosti, ki pa še ni zapadla v plačilo. V obravnavani zadevi pa tožnici uveljavljata že zapadlo denarno terjatev, saj je med tem potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.