regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola – razbremenitev odgovornosti – vzročna zveza - ugovor neobstoja vzročne zveze – policijski zapisnik – javna listina
Z ugovorom, da alkoholiziranost ni v vzročni zvezi s prometno nesrečo, se toženec razbremenjuje svoje regresne obveznosti. Vsebina toženčevega ugovora sicer ni bila (le) vzročna zveza med škodo in njegovo alkoholiziranostjo, temveč obstoj njegove odgovornosti za škodo, ki je prav tako eden izmed možnih ugovorov zavarovanca v taki pravdi.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065017
ZTLR člen 4, 4/2. ZOR člen 103, 103/1. ZZK-1 člen 40. ZPP člen 13, 13/1, 95, 95/1, 95/1-1, 154, 154/3.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dedovanje nepremičnine – pravni posel – neodplačni pravni posel – darilna pogodba – dvakratna odsvojitev nepremičnine – dobra vera obdarjenca – ničnost pravnega posla – uveljavljanje ničnosti – vpis v zemljiško knjigo
V skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni ponovna odsvojitev nepremičnine (ki jo je darovalka pred tem že darovala prvi obdarjenki), takšno kršitev moralnih norm, ki utemeljuje zahtevek za ugotovitev ničnosti pravnega posla zoper nedobrovernega novega pridobitelja.
pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem – teorija o adekvatni vzročnosti - odškodninska odgovornost zavarovanca – povrnitev škode od zavarovalnice – trditvena podlaga
Z vidika teorije o adekvatni vzročnosti bi moral tožnik, da bi utemeljil vzročno zvezo med prometno nesrečno in kasnejšo (eno uro potem) slabostjo in bruhanjem ter posledičnim padcem pri izstopanju iz avtobusa, najprej konkretno opisati, v kakšni povezavi je slabost s prometno nezgodo.
Tožnik mora, preden se odloči za uveljavljanje tožbenega zahtevka, zbrati dovolj informacij o dogodku (in dokazih), da lahko uveljavlja ustrezen zahtevek in tega ne more prepustiti sodišču in izvajanju dokazov ter morebiti šele po njihovi izvedbi ponuditi trditve o obstoju relevantnih dejstev.
motenje posesti – ponavljajoča motilna dejanja – nadaljevano motenje – rok za vložitev tožbe – mirna posest – nasprotovanje uporabi poti – posestni ugovor
Posestnega varstva ne uživa le mirna posest. Tožnica je upravičena do posestnega varstva ne glede na to, da ji toženca v zadnjem času branita vožnje po poti. Bistveno je, da pot še vedno uporablja in torej ima (so)posest poti.
Pri ponavljajočih motilnih dejanjih teče rok za vložitev tožbe po vsakem motilnem dejanju znova.
Izplačilo denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule in izplačilo nadomestila plače v primeru ugotovitve nezakonitega prenehanja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi sta dve izplačili z različno pravno podlago, tako da eno ne izključuje drugega. Naknadno vzpostavljeno delovno razmerje s sodno odločbo tudi ne spremeni dejstva, da je nastopil primer, ki sta ga stranki s pogodbeno prepovedjo konkurenčne dejavnosti predvideli in prav za takšen primer opredelili medsebojne pravice in obveznosti. Zato je delavec lahko upravičen do nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in hkrati do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.
Upravičenci iz 3. odstavka 116. člena SZ niso postali solastniki stanovanj po samem zakonu, temveč so priznanje solastninskega deleža morali zahtevati od lastnika stanovanja; če sporazum ni bil dosežen, pa je bila potrebna tožba. To možnost je torej tožnik imel do zaključka privatizacije, ni pa mogoč zahtevek na tej podlagi, po končani privatizaciji
enak tožbeni zahtevek – identiteta tožbenega zahtevka - novo sojenje o istem zahtevku - pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – dopustnost tožbe – tožbeni temelj – procesna ekvivalenčna teorija
V sodni praksi se je uveljavila t.i. procesna ekvivalenčna teorija, po kateri je nova tožba dopustna, če se vsebinsko enak tožbeni zahtevek opira na drug tožbeni temelj. Načelo pravnega varstva namreč zahteva, da se dopusti novo sojenje o istem zahtevku, kadar se ta zahtevek opira na drugo dejansko (tožbeno) podlago kot v prejšnji pravdi, saj bi bilo sicer stranki dokončno onemogočeno sodno varstvo njenih pravic. V prejšnji pravdi sta tožnici zahtevali plačilo obveznosti, ki pa še ni zapadla v plačilo. V obravnavani zadevi pa tožnici uveljavljata že zapadlo denarno terjatev, saj je med tem potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.
nagrada upravitelja – pravnomočno zavrnjen predlog za začetek stečajnega postopka - otvoritveno poročilo upravitelja
S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani je bil pravnomočno zavrnjen predlog za začetek stečajnega postopka. To pa pomeni, da se povračilo stroškov stečajnega upravitelja in odmerjeno nadomestilo stečajnemu upravitelju ne bo krilo iz sredstev dolžnika. Pritožniku je zato treba odreči pravni interes za pritožbo.
Stečajni upravitelj še ni izdelal otvoritvenega poročila v skladu z 294. členom ZFPPIPP, vendar rok za predložitev poročila iz 2. odst. 291. člena v zvezi s 1. odst. 294. člena ZFPPIPP do pravnomočne odločitve o predlogu za začetek stečajnega postopka niti še ni potekel. Zahteva po kasnejši izdelavi otvoritvenega poročila z vsebino iz 2. in 3. odst. 294. člena ZFPPIPP bi bila glede na izid postopka nesmiselna. To pa ne pomeni, da stečajnemu upravitelju ne gre nagrada za dotlej opravljeno delo, katerega obseg izhaja iz končnega poročila stečajnega upravitelja, ki ga je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo kot potrebno glede na začetno fazo stečajnega postopka.
Ker se sodišče prve stopnje do nekaterih izvedenih dokazov ni opredelilo, niti ni navedlo, zakaj šteje trditve, v zvezi s katerimi so bili predlagani, za pravno nepomembne, je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo tožeča stranka v pritožbi izrecno očita sodbi.
pogodbena volja strank – prenehanje pogodbe po sporazumu strank – ponudba – vsebina ponudbe – sklenitev pogodbe na podlagi postopka javnega naročanja – razlaga pogodbe – tožba na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Dejstvo, da je bila tožeča stranka s svojo ponudbo izbrana kot pogodbena stranka v postopku javnega naročanja, ponudbi tožeče stranke z dne 22.2.2005 v spornem delu ne odvzema pravnega učinka. Toženo stranko namreč vežejo pravila o postopkih javnega naročanja (1. odst. 3. člena ZJN) glede sklepanja novih pogodb, ki pa ne posegajo v morebitne dogovore glede prenehanja veljavnosti starih pogodb. Ker je bila tožeča stranka na javnem razpisu izbrana kot najugodnejši ponudnik, se je odveč ukvarjati z vprašanjem, kaj bi bilo, če ne bi bila.
prodajna pogodba - višina kupnine – naknaden ustni dogovor o ceni - veljavnost naknadnega ustnega sporazuma - zadolžnica
Cena je bistvena sestavina prodajne pogodbe, vendar pa ni bistvena sestavina prodajne pogodbe višina cene. Veljaven je tudi naknadni ustni sporazum o ceni, če je v pogodbi o prodaji nepremičnine navedena druga cena.
Zadolžnica res ni pravni posel, je pa dokaz o obstoju dolga.
prijava stalnega prebivališča - dejansko prebivališče – izvršba na premičnine
Če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah ZPPreb pa ga tudi ni mogoče prijaviti, se za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. Če je dolžnik zgolj prijavljen na Centru za socialno delo, gre le za prijavo stalnega prebivališča in ne za dejansko prebivanje na tem naslovu, tako da se tam ne nahajajo dolžnikove premične stvari. Izvršba se tako ne more opraviti v prostorih Centra za socialno delo na predmetih, ki se tam nahajajo in niso dolžnikova last.
pravdni stroški – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – osebna vročitev – zahteva za povrnitev stroškov – pravočasna zahteva za povrnitev stroškov – konec postopka zunaj glavne obravnave
Tožnik lahko po izdaji zamudne sodbe zahteva vrnitev stroškov v 15 dneh od njenega prejema (7. odstavek 163. člena ZPP).
Nobenega razloga ni, da bi določila ZKZ o sklepanju pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč razlagali drugače kot tako, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik sprejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe.
Ker je za veljavnost pogodbe o prodaji kmetijskega zemljišča določena naknadna odobritev pristojne upravne enote, je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve.
Odločitev o tožbenem zahtevku leži v odgovoru na vprašanje, ali je bila pogodba v celoti odplačna, pretežno odplačna ali v celoti neodplačna. S to se je pokojna zavezala sama kriti vse izdatke svoje oskrbe, zato je ključnega pomena, ali vrednost dela in skrbi, ki ga je vložil prvotoženec oziroma drugotoženka, ki je zanj izpolnjevala pogodbo, ustreza vrednosti izročenih nepremičnin.
Tožeča stranka zahtevka na dopolnitev nujnega deleža ni uveljavljala pravilno, saj mora biti tožbeni zahtevek v primeru, ko je zapuščinski postopek že pravnomočno zaključen, oblikovalne (ne ugotovitvene) in dajatvene narave. Meriti mora na pravno neučinkovitost razpolaganja zapustnika v odnosu do tožnika in sicer v taki meri kot je to potrebno, da se dopolni nujni delež ter na vrnitev tega premoženja upravičencu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059230
ZTLR člen 42.
vznemirjanje lastninske pravice – onemogočanje uporabe javne poti za dostop do nepremičnine – negatorna tožba
Če sta tožnika imela dostop do svoje nepremičnine z javne poti, nato pa jima je toženec s posegi na javni poti to onemogočil, gre za protipravno vznemirjanje lastninske pravice tožnikov.
odškodninska odgovornost – predsednik društva – zastopnik društva – odgovornost zastopnika društva - načelo vestnosti in poštenja – skrbnost dobrega gospodarja
Če je toženec premoženje društva zmanjšal, tega ni storil kot fizična oseba, pač pa kot zastopnik pravne osebe, torej društva. Samo kot tak je lahko storil vse tisto, kar mu tožniki očitajo. Sodišče druge stopnje se torej strinja, da je le društvo lahko zavezanec za odškodninsko terjatev tožnikov zaradi ravnanja toženca kot predsednika oziroma zastopnika društva.
Tudi od tožnikov bi dolžna skrbnost zahtevala, da finančno plat jasno in nedvoumno določijo ter se prepričajo o plačilni zmožnosti, preden so sklepali pogodbe bodisi z društvom bodisi s tožencem. 6. člen OZ namreč v 1. odstavku tudi od njih zahteva ravnanje s skrbnostjo dobrega gospodarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053289
ZOR člen 376, 376/1. ZPP člen 286b.
odškodninska odgovornost države – zakonodajna protipravnost - izbris iz registra stalnega prebivalstva – začetek teka zastaranja odškodninske terjatve – premoženjska škoda - opustitev izvedbe dokaza - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Zastaranje odškodninskega zahtevka zaradi izbrisa tožnika iz registra stalnega prebivalstva je začelo teči s trenutkom izdaje oziroma objave ustavne odločbe U - I - 284/94 z dne 4.2.1999, ko je bil tožniku v celoti znan tudi obseg nastale škode ter njen povzročitelj.
ugotovitvena tožba – zloraba pravice do bančne garancije – zloraba bančne garancije - ugotovitev zlorabe bančne garancije – zahteva za plačilo iz bančne garancije – potek veljavnosti bančne garancije – začasna odredba
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožeča stranka z zavrženim delom tožbe uveljavljala ugotovitev pravnega razmerja. Z njim je namreč zahtevala ugotovitev, da zahteva prvotožene stranke za izplačilo bančne garancije za vrnitev avansa predstavlja zlorabo pravice do bančne garancije. Zahteva tudi ugotovitev dejstva zlorabe bančne garancije in ne ugotovitve pravnega razmerja. Zloraba bančne garancije pa je tisto dejstvo, ki je predpostavka za presojo (ne) obstoja določenega pravnega razmerja ali pravice. Ker je po 1. odstavku 181. člena ZPP edino dejstvo, ki ga je mogoče uveljavljati z ugotovitveno tožbo, pristnost ali nepristnost kakšne listine, torej dejstva zlorabe bančne garancije z ugotovitveno tožbo ni mogoče uveljavljati.
Zmotno je stališče, da po preteku veljavnosti bančne garancije banka ni dolžna izplačati zneska garancije, čeprav je upravičenec iz bančne garancije zahtevek na unovčenje garancije podal pravočasno.
KZ člen 122, 124. ZKP člen 148, 201, 520, 522. URS člen 17, 20, 26, 34. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države – opustitev dolžnega ravnanja državnih organov - odgovornost države za posledice kaznivega dejanja – kriteriji za priznanje odškodninske odgovornosti – opustitve države pri preprečitvi škodnega dejanja – pravica do varnosti – subjektivna odškodninska odgovornost
Na podlagi določbe 34. člena URS ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Ustavna pravica do varnosti ne varuje posameznika le pred nedopustnimi in protipravnimi ravnanji države, posamezniku zagotavlja varnost tudi pred nedopustnimi posegi drugih posameznikov. Država je zato dolžna zagotoviti varnost državljanom glede predvidljivih dogodkov. V ta namen izvajajo pristojni organi države v okviru zakonskih pooblastil represivne in preventivne ukrepe. Ne gre za zagotavljanje varnosti, kjer bi bil posameznik zavarovan pred vsemi nedopustnimi ravnanji drugih posameznikov. Od države se pričakujejo (zahtevajo) ravnanja v okviru skrbnosti dobrega strokovnjaka, kar pomeni, da odgovarja le za tiste protipravne posege posameznikov, ki bi jih lahko predvidela in z ustreznimi ravnanji preprečila.
Država je dolžna zagotoviti splošno varnost, kar pomeni, da je upravičena izvajati ukrepe za zagotavljanje takšne varnosti. Država je odgovorna za posledice kaznivega dejanja, če iz okoliščin primera izhaja, da bi z aktivnim ravnanjem v okviru zakonskih pooblastil kaznivo dejanje lahko preprečila, kakor tudi v primeru nezakonite pravne praznine.
Država ravna protipravno, če njeno ravnanje ni v skladu s pravom ali če opusti izvajanje javne oblasti in nadzora. Vsaka protipravnost ali opustitev še ne pomeni odškodninske odgovornosti, le če gre za protipravnost ali opustitev, ki je huda, jasna, očitna, nedopustna in brez razloga, ko gre za malomarnost, je podana odškodninska (krivdna) odgovornost države. Odgovornosti države ni mogoče izključiti že zato, ker je izvajala posamezne ukrepe, odgovorna je tudi takrat, ko ni izvedla vseh ukrepov, ki so običajni in predvidljivi glede na naravo dela in zakonske pristojnosti njenih organov. Država zato odgovarja za ravnanje njenih organov, ki so malomarno izvrševali svoje funkcije; odgovorna je za dejanja, ki bi jih državni organi morali storiti, pa jih niso in za opustitev niso podani opravičljivi razlogi.
V konkretnem primeru se toženi stranki ne očita, da ni bila aktivna, očita se ji, da bi glede na okoliščine primera morala ravnati aktivneje, da bi zavarovala posameznike, saj bi se le na ta način lahko razbremenila odgovornosti za škodni dogodek. Tudi primerjalno pravni pregled sodne prakse potrjuje pravilnost zaključkov pritožbenega sodišča.