Ker je bila daljnemu predniku tožnice A. S. odvzeta pravica uporabe nacionaliziranih zemljišč na spornih nepremičninah, pravni prednik tožnice A. S. ni bil imetnik pravice uporabe spornih nepremičnin, zato tudi po določbah ZLNDL ni pridobil na spornih nepremičninah lastninske pravice
Po določbah ZKZ je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca. Vendar je za veljavnost take pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enote. Zato je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve.
Za utemeljenost zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine ne zadostuje samo presoja, da je pogodba obligacijskopravno veljavno sklenjena. Upoštevati je treba, da pravnomočni sodbi, ki nadomesti zemljiškoknjižno listino, zemljiškoknjižno sodišče ne more odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine, zato morajo biti v pravdnem postopku ugotovljene vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo obravnavane listine v zemljiški knjigi. Le če so vsi pogoji izpolnjeni, lahko sodba nadomesti zahtevano listino. Tožeča stranka bi tako lahko zahtevala izstavitev listine le, če bi bila podana odobritev pravnega posla s strani upravne enote
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060066
OZ člen 131, 131/1, 164, 168, 169, 246.
povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – obseg premoženjske škode – navadna škoda - izgubljeni dobiček – popolna odškodnina – učinki obveznosti – pravica do povračila škode – uporaba določb o povrnitvi škode – odškodnina zaradi kršitve pogodbe
Toženec je kršil določbe pogodbe o zaposlitvi, zato je tožeči stranki dolžan povrniti premoženjsko škodo, ki jo predstavlja razlika med zneski kupnin, določenih v sklenjenih prodajnih pogodbah, in tržno ceno prodanih stvari v času prodaje.
Gre za primer dvojne prodaje nepremičnine, pri čemer je kasnejši kupec nepremičnine pogodbo tudi zemljškoknjižno realiziral. Prvi kupec nepremičnine lahko v konkretnem primeru uspe z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice oziroma odpravila oviro za vknjižbo lastninske pravice prvega kupca le v primeru, da izkaže, da je nepremičnino ob sklenitvi pogodbe pridobil v posest in da je bil drugi kupec ob sklenitvi pogodbe nedobroveren, torej da je ravnal v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja
Zahtevek za izstavitev listine, sposobne za vknjižbo v zemljiški knjigi, sodna praksa razume tudi tako, da se z njim uveljavlja dopolnitev že obstoječe listine tudi v delu overovitve podpisa prodajalca. Izstavitev zemljiškega dovolila pomeni torej zahtevo za izstavitev tako dopolnjenega dovolila, da bo vknjižba omogočena, kar pa je mogoče zahtevati na podlagi zavezovalnega posla.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta ES, št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 8, 9, 17.
zamudna sodba - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - delno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo
Ker toženec ni bil v skladu z 277. členom ZPP-D ob vročitvi tožbe opozorjen, da bo v primeru zamudne sodbe nosil vse stroške postopka, v posledici te pomanjkljivosti ni mogoče kot evropski nalog za izvršbo potrditi odločitve o stroških. Nelogično in neživljenjsko pa bi bilo zaradi te pomanjkljivosti zavrniti potrditev celotnega zahtevka. Iz razlage 17. člena Uredbe ni mogoče priti do takega zaključka. Sicer pa tudi sama Uredba predvideva možnost izdaje delnega potrdila o evropskem nalogu za izvršbo.
ugotovitvena tožba – zloraba pravice do bančne garancije – zloraba bančne garancije - ugotovitev zlorabe bančne garancije – zahteva za plačilo iz bančne garancije – potek veljavnosti bančne garancije – začasna odredba
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožeča stranka z zavrženim delom tožbe uveljavljala ugotovitev pravnega razmerja. Z njim je namreč zahtevala ugotovitev, da zahteva prvotožene stranke za izplačilo bančne garancije za vrnitev avansa predstavlja zlorabo pravice do bančne garancije. Zahteva tudi ugotovitev dejstva zlorabe bančne garancije in ne ugotovitve pravnega razmerja. Zloraba bančne garancije pa je tisto dejstvo, ki je predpostavka za presojo (ne) obstoja določenega pravnega razmerja ali pravice. Ker je po 1. odstavku 181. člena ZPP edino dejstvo, ki ga je mogoče uveljavljati z ugotovitveno tožbo, pristnost ali nepristnost kakšne listine, torej dejstva zlorabe bančne garancije z ugotovitveno tožbo ni mogoče uveljavljati.
Zmotno je stališče, da po preteku veljavnosti bančne garancije banka ni dolžna izplačati zneska garancije, čeprav je upravičenec iz bančne garancije zahtevek na unovčenje garancije podal pravočasno.
Izplačilo denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule in izplačilo nadomestila plače v primeru ugotovitve nezakonitega prenehanja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi sta dve izplačili z različno pravno podlago, tako da eno ne izključuje drugega. Naknadno vzpostavljeno delovno razmerje s sodno odločbo tudi ne spremeni dejstva, da je nastopil primer, ki sta ga stranki s pogodbeno prepovedjo konkurenčne dejavnosti predvideli in prav za takšen primer opredelili medsebojne pravice in obveznosti. Zato je delavec lahko upravičen do nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in hkrati do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka – prenehanje stranke – izbris družbe - izbrisana družba – prekluzivni rok
Nadaljevanje postopka je v primeru prenehanja stranke po ZFPPod pogojeno z uveljavljanjem terjatve s strani tožeče stranke oziroma upnika proti družbeniku izbrisane družbe v enoletnem prekluzivnem roku.
vročanje pisanj – dejanski naslov – fikcija vročitve
Pisanja se stranki (naslovniku) vročajo na naslov, kjer ta dejansko prebiva in se nahaja, čeprav tam nima prijavljenega stalnega, niti začasnega prebivališča.
ZKP člen 12, 307, 308, 371, 371/2. Ustava člen 29.
pravica do obrambe – kršitve pravnih jamstev – zloraba instituta obrambe
Zagovornik je institut obrambe zlorabil s predložitvijo lažnih podatkov in zavajanjem sodišča. Na kršitve pravnih jamstev v kazenskem postopku, pa naj gre za tista, ki jih zagotavlja ustava ali pa tista, ki obdolžencu gredo po zakonu o kazenskem postopku, se ne more sklicevati nekdo, ki sam s svojim ravnanjem povzroči situacijo, v kateri bi lahko do kršitev teh jamstev prišlo, pa pri tem sodišče stori vse potrebno, da do njih ne pride.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - pogoji za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka je ravnala zakonito, ker je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi mu ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, saj za zasedbo delovnih mest, ki so bila prosta, tožnik ni izpolnjeval pogojev.
lastninska pravica – vknjižba lastninske pravice – listine, ki so podlaga za vknjižbo – pravnomočen sklep o dedovanju – načelo formalnosti – načelo stanja vpisov
V skladu z načelom formalnosti postopka odloča zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče torej ne sme niti poizvedovati, kakšni morebitni v poštev prihajajoči naslovi za vknjižbo, ki bi lahko preprečili sporni vpis, še lahko obstajajo, razen če ne gre za že prej predlagane zemljiškoknjižne vpise, ko pa mora spoštovati načelo vrstnega reda in še manj lahko presoja pravilnost oziroma zakonitost pravnomočne sodne odločbe oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki je podlaga za vpis.
ZPP člen 184, 185, 282, 282/2, 339, 339/2, 339/2-7. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba zaradi izostanka z naroka - protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP – sprememba tožbe – privolitev tožene stranke v spremembo tožbe
Pritožbeno sodišče je izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo, saj po 2. odstavku 282. člena ZPP ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo.
vročanje – prebivališče pravdne stranke – dejansko bivanje - klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila – obnova postopka
Vročitev je pravilno opravljena, če se postopek vročanja opravi na naslovu prebivališča stranke, pri čemer je odločilno, kje stranka dejansko živi, in ne, kje ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
izvedenec - nagrada - stroškovnik - izvedensko mnenje
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki ureja tudi povrnitev stroškov in nagrade za izvedenca (2. člen), določa v 23. členu roke, v katerih je treba podati zahtevo za povrnitev nagrade in stroškov ter morajo izvedenci zahtevati povrnitev stroškov in nagrade takoj po izvedenskem delu, kar je bilo izvedenki tudi naloženo s sklepom (prim. tudi 249. člen v zvezi z 242. členom ZPP).
odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - prekomeren hrup kot nedovoljena imisija - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - nastop dolžniške zamude
Sodišče ni imelo utemeljenega razloga za pritegnitev drugega izvedenca za meritve, saj ni bil izkazan dvom v pravilnost podanega izvedenskega mnenja v zadevi pritegnjenega izvedenca.
Odmerjena odškodnina tožnikoma vsakemu v znesku 6.800,00 EUR je primerno denarno zadoščenje za njima utrpelo nepremoženjsko škodo glede na njen obseg, trajanje in intenziteto, ob upoštevanju objektivnih kriterijev razpona dosojenih denarnih odškodnin v podobnih primerih, kot tudi subjektivnih, individualnih značilnosti konkretnega primera.
Predznamba hipoteke ima torej podlago v sodni odločbi, zaradi česar prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin nanjo ne more vplivati.
Vknjižena pravica prepovedi predstavlja oviro za predznambo pridobitve pravic na nepremičnini le takrat, kadar so podlaga predlaganemu vpisu listine iz 2. do 4. tč. prvega odstavka 49. čl. ZZK-1, ne pa tudi takrat, ko gre za predznambo odločbe.
Tožeča stranka je dolžna podati trditveno podlago, iz katere sledi utemeljenost zahtevka. Ker pa tudi navedbe tožene stranke lahko nadomestijo manjkajoče trditve nasprotne stranke, sodišče ni ravnalo napačno, ko se je pri odločanju o zahtevku oprlo na trditveno podlago, ki jo je podala tožena stranka.
Ker je 1. odst. 182. čl. SZ-1 prehodna določba, ki ureja razmerja do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih in se izrecno nanaša na vzpostavitev upravljanja, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je za potrebe izračuna stroškov upravljanja uporabilo ključ delitve (le) po solastniškem deležu glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini (in ne uporabne vrednosti posameznega dela v razmerju do uporabne vrednosti celotnega objekta, kot to določa 106. čl. SPZ).
OZ člen 287, 287/2. ZPP 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15.
pogodba o upravljanju - vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja - neprerekana dejstva
Ker toženka navedb tožnice v zvezi z ugovorom izpolnitve ni prerekala, tožnici ni bilo treba posebej dokazovati, da je plačilo toženke knjižila skladno z določbo 2. odstavka 287. člena OZ (vrstni red vračunavanja) za plačilo starejših terjatev do toženke in da zato plačilo ni vplivalo na vtoževano terjatev, ki na tej podlagi ni prenehala.