uporaba ZVEtL – vzpostavitev etažne lastnine – razmerje med ZVEtL in SPZ - solastnina
ZVEtL v 2. členu določa, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu določbe SPZ o nastanku etažne lastnine uporabljajo, če ZVEtL ne določa drugače. Določila ZVEtL v odnosu do SPZ torej niso subsidiarna.
Prav tako ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da uporaba ZVEtL ni mogoča zaradi že obstoječe solastnine na nepremičnini (hiši). V primeru, ko je nepremičnina po podatkih zemljiške knjige v solastnini se na podlagi 11. člena ZVEtL ob vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi na posameznih delih, ki po sklepu sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine ne pripadajo posameznim pridobiteljem etažne lastnine, ohrani solastninska pravica v korist oseb, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi kot solastniki celotne nepremičnine. Sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino tako ni potreben, prav tako pa za vzpostavitev etažne lastnine niso ovira bremena, kot so hipoteka in zemljiški dolg, saj prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine natančno določa 12. člen ZVEtL.
skupna gradnja - pridobitev premoženja s skupno gradnjo - dogovor o skupni gradnji - družbena pogodba - ničnost pogodbe - nedopusten nagib - vzpostavitev prejšnjega stanja
V času skupne gradnje pravdnih strank je podlago za nastanek oziroma pridobitev lastninskega deleža na skupno zgrajeni stanovanjski hiši predstavljal dogovor pravdnih strank, ki je pomenil družbeno pogodbo v smislu pravil XVII. poglavja ODZ. Na takšnem premoženju pridobita družbenika solastninsko pravico.
Res je odločitev o ničnosti pogodbe poseg v siceršnjo pravico strank do svobodnega urejanja obligacijskih razmerij in da gre za skrajno sankcijo, ki jo toženci doživljajo kot kazen. Vendar pa se s tem ukrepom varujejo načela vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic in prepovedi povzročanja škode kot temeljna načela obligacijskega prava. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec sklenil pravni posel iz moralno zavržnih razlogov, da bi preprečil tretjemu uveljavljanje njegovih pravic, je ničnostno sankcijo pravilno uporabilo ne glede na to, da tožnik do takrat lastnega vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi ni zahteval.
Ker je sodišče ugodilo zahtevku na ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku glede omenjenih dveh parcel, je bilo vzpostavljeno v tem obsegu tudi prejšnje stanje, kot da pogodba sploh ne bi bila sklenjena. Zato pogodba o preužitku tudi nima posledic v obliki vknjižbe brezplačne služnostne pravice in je izbris le-te nepotreben.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065071
OZ člen 243, 243/1, 243/4. ZPP člen 7.
učinki obveznosti – upnikove pravice - dolžnikove obveznosti – pravica do povračila škode – obseg odškodnine – razpravno načelo – izvajanje dokazov – dokaz z izvedencem – ogled
Sodišče je zmotno presodilo pravni standard zadostnega prizadevanja kupca stanovanja, da zmanjša oziroma odpravi škodo v smislu 4. odstavka 243. člena OZ.
subjektivni zastaralni rok - pripoznava dolga - zastaranje - uveljavljanje nadaljnjih ponavljajočih se istovrstnih škod
Tudi od oškodovanca samega se zahteva določena skrbnost, čeprav za točen obseg škode morda ne ve, zastaranje začne teči, ko bi glede na vse okoliščine primera, ob običajni vestnosti lahko izvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih ponavljajočih se istovrstnih škod je pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka – prenehanje stranke – izbris družbe - izbrisana družba – prekluzivni rok
Nadaljevanje postopka je v primeru prenehanja stranke po ZFPPod pogojeno z uveljavljanjem terjatve s strani tožeče stranke oziroma upnika proti družbeniku izbrisane družbe v enoletnem prekluzivnem roku.
pogodbena volja strank – prenehanje pogodbe po sporazumu strank – ponudba – vsebina ponudbe – sklenitev pogodbe na podlagi postopka javnega naročanja – razlaga pogodbe – tožba na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Dejstvo, da je bila tožeča stranka s svojo ponudbo izbrana kot pogodbena stranka v postopku javnega naročanja, ponudbi tožeče stranke z dne 22.2.2005 v spornem delu ne odvzema pravnega učinka. Toženo stranko namreč vežejo pravila o postopkih javnega naročanja (1. odst. 3. člena ZJN) glede sklepanja novih pogodb, ki pa ne posegajo v morebitne dogovore glede prenehanja veljavnosti starih pogodb. Ker je bila tožeča stranka na javnem razpisu izbrana kot najugodnejši ponudnik, se je odveč ukvarjati z vprašanjem, kaj bi bilo, če ne bi bila.
prijava terjatve – ločitvena pravica – prijava ločitvene pravice – rok za prijavo terjatve – rok za prijavo ločitvene pravice – nastanek ločitvene pravice po dnevu začetka stečajnega postopka
Evidentno je, da v roku za prijavo terjatev in ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP upnik še ni mogel prijaviti svoje ločitvene pravice zoper stečajnega dolžnika, ker nepremičnine, na katerih uveljavlja upnik ločitveno pravico, še niso bile del premoženja stečajnega dolžnika. V kakšnem roku bi torej upnik moral prijaviti ločitveno pravico v obravnavani situaciji, ZFPPIPP ne daje eksaktnega odgovora. Še najbližje je obravnavani primer situaciji, ki jo predvideva 318. člen ZFPPIPP, ko do ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika lahko pride tudi v teku stečajnega postopka. V taki situaciji pa zahteva po pravočasni prijavi ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP izzveni nelogična in neutemeljena.
ZFPPIPP člen 103, 103/2, 103/2-4, 171. Pravilnik o tarifi za odmero nagrad upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 12, 12/1.
nagrada upravitelja v postopku prisilne poravnave – nadomestilo upravitelja
Nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora po 171. členu ZFPPIPP se v skladu z določbo 1. odstavka 12. člena Pravilnika določi za vsak začet mesec postopka po preglednici, ki veže znesek nadomestila na višino zneska sredstev v bilanci stanja.
Izplačilo denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule in izplačilo nadomestila plače v primeru ugotovitve nezakonitega prenehanja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi sta dve izplačili z različno pravno podlago, tako da eno ne izključuje drugega. Naknadno vzpostavljeno delovno razmerje s sodno odločbo tudi ne spremeni dejstva, da je nastopil primer, ki sta ga stranki s pogodbeno prepovedjo konkurenčne dejavnosti predvideli in prav za takšen primer opredelili medsebojne pravice in obveznosti. Zato je delavec lahko upravičen do nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in hkrati do nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.
lastninska pravica – vknjižba lastninske pravice – listine, ki so podlaga za vknjižbo – pravnomočen sklep o dedovanju – načelo formalnosti – načelo stanja vpisov
V skladu z načelom formalnosti postopka odloča zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče torej ne sme niti poizvedovati, kakšni morebitni v poštev prihajajoči naslovi za vknjižbo, ki bi lahko preprečili sporni vpis, še lahko obstajajo, razen če ne gre za že prej predlagane zemljiškoknjižne vpise, ko pa mora spoštovati načelo vrstnega reda in še manj lahko presoja pravilnost oziroma zakonitost pravnomočne sodne odločbe oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki je podlaga za vpis.
ZPP člen 184, 185, 282, 282/2, 339, 339/2, 339/2-7. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba zaradi izostanka z naroka - protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP – sprememba tožbe – privolitev tožene stranke v spremembo tožbe
Pritožbeno sodišče je izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo, saj po 2. odstavku 282. člena ZPP ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo.
izvedenec - nagrada - stroškovnik - izvedensko mnenje
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki ureja tudi povrnitev stroškov in nagrade za izvedenca (2. člen), določa v 23. členu roke, v katerih je treba podati zahtevo za povrnitev nagrade in stroškov ter morajo izvedenci zahtevati povrnitev stroškov in nagrade takoj po izvedenskem delu, kar je bilo izvedenki tudi naloženo s sklepom (prim. tudi 249. člen v zvezi z 242. členom ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - pogoji za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka je ravnala zakonito, ker je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi mu ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, saj za zasedbo delovnih mest, ki so bila prosta, tožnik ni izpolnjeval pogojev.
odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - prekomeren hrup kot nedovoljena imisija - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - nastop dolžniške zamude
Sodišče ni imelo utemeljenega razloga za pritegnitev drugega izvedenca za meritve, saj ni bil izkazan dvom v pravilnost podanega izvedenskega mnenja v zadevi pritegnjenega izvedenca.
Odmerjena odškodnina tožnikoma vsakemu v znesku 6.800,00 EUR je primerno denarno zadoščenje za njima utrpelo nepremoženjsko škodo glede na njen obseg, trajanje in intenziteto, ob upoštevanju objektivnih kriterijev razpona dosojenih denarnih odškodnin v podobnih primerih, kot tudi subjektivnih, individualnih značilnosti konkretnega primera.
Predznamba hipoteke ima torej podlago v sodni odločbi, zaradi česar prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin nanjo ne more vplivati.
Vknjižena pravica prepovedi predstavlja oviro za predznambo pridobitve pravic na nepremičnini le takrat, kadar so podlaga predlaganemu vpisu listine iz 2. do 4. tč. prvega odstavka 49. čl. ZZK-1, ne pa tudi takrat, ko gre za predznambo odločbe.
ZKP člen 12, 307, 308, 371, 371/2. Ustava člen 29.
pravica do obrambe – kršitve pravnih jamstev – zloraba instituta obrambe
Zagovornik je institut obrambe zlorabil s predložitvijo lažnih podatkov in zavajanjem sodišča. Na kršitve pravnih jamstev v kazenskem postopku, pa naj gre za tista, ki jih zagotavlja ustava ali pa tista, ki obdolžencu gredo po zakonu o kazenskem postopku, se ne more sklicevati nekdo, ki sam s svojim ravnanjem povzroči situacijo, v kateri bi lahko do kršitev teh jamstev prišlo, pa pri tem sodišče stori vse potrebno, da do njih ne pride.
vročanje – prebivališče pravdne stranke – dejansko bivanje - klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila – obnova postopka
Vročitev je pravilno opravljena, če se postopek vročanja opravi na naslovu prebivališča stranke, pri čemer je odločilno, kje stranka dejansko živi, in ne, kje ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
Ker je 1. odst. 182. čl. SZ-1 prehodna določba, ki ureja razmerja do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih in se izrecno nanaša na vzpostavitev upravljanja, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je za potrebe izračuna stroškov upravljanja uporabilo ključ delitve (le) po solastniškem deležu glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini (in ne uporabne vrednosti posameznega dela v razmerju do uporabne vrednosti celotnega objekta, kot to določa 106. čl. SPZ).
Pogodbena izključitev zavarovalnega kritja za relativno ozek segment poškodb ni v nasprotju s kogentnimi določbami 121. člena OZ in je skladna z določbo 977. čl. OZ.
OZ člen 287, 287/2. ZPP 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15.
pogodba o upravljanju - vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja - neprerekana dejstva
Ker toženka navedb tožnice v zvezi z ugovorom izpolnitve ni prerekala, tožnici ni bilo treba posebej dokazovati, da je plačilo toženke knjižila skladno z določbo 2. odstavka 287. člena OZ (vrstni red vračunavanja) za plačilo starejših terjatev do toženke in da zato plačilo ni vplivalo na vtoževano terjatev, ki na tej podlagi ni prenehala.