odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze
Tožnikova odklonitev tretje operacije ni podaljšala, kvečjemu skrajšala zdravljenje, v ničemer tudi ni vplivala na večji obseg posledic, kot so sicer nastale pri tožniku. Tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k obsegu škode oziroma povečal obseg škode zato, ker je ponoči v spanju z roko udaril ob trd predmet, zaradi česar je prišlo do ponovnega manjšega premika zloma. Zlasti pa tožnik ni prekinil vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženca in škodo, ki jo je utrpel, glede posledic tretje poškodbe.
Predlog za delitev solastnega premoženja, vložen zoper solastnico, ki ob vložitvi predloga ni bila več živa, ima napako, ki je ni mogoče odpraviti v smislu 81. čl. ZPP, ker je dedič s stališča identitete druga oseba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0005553
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-14. ZPIZ-1 člen 60, 61, 67. ZDSS-1 člen 62, 62/1.
izrek sodbe - nerazumljiv izrek sodbe - pravice na podlagi invalidnosti - zmanjšana zmožnost za delo
Ker iz zavrnilnega dela izreka sodbe ni mogoče ugotoviti, kateri tožbeni zahtevek od treh podredno postavljenih zahtevkov je sodišče zavrnilo, je ta del izreka nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
izločitev v korist potomcev - izločitev iz zapustnikovega premoženja
Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Zahtevek torej glasi na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, torej celotnem premoženju.
pravdni stroški – umik tožbe – obrazložitev sklepa o stroških - neobrazloženost odločitve o stroških
Po stališču sodne takse in teorije mora odločitvi o pravdnih stroških slediti razumna obrazložitev. Sklicevanje na tisto določilo ZPP, ki predstavlja podlago za presojo o tem, katero stranko bremenijo pravdni stroški nasprotne stranke, ni razumna odločitev. To toliko bolj, ker držijo pritožbene trditve, da spada predmetni spor glede na vrednost spornega predmeta pod razpon 700 točk odvetniške tarife. To pomeni, da bo v novem postopku sodišče prve stopnje moralo tehtno presoditi, do katerih stroškov in v kolikšni višini glede na vrednost spornega predmeta je tožena stranka upravičena in to svojo presojo tudi primerno obrazložiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0061835
OZ člen 922.
zavarovanje plovil – izdaja zavarovalne police za nazaj - vsebina dogovora – presoja dogovora strank – dogovor za nazaj – konkludentna ravnanja
Pri presoji obstoja dogovora mora sodišče tak dogovor presojati tako z vidika namena strank, vseh okoliščin primera kot tudi s stališča prave ter resnične volje strank. Pri tem mora upoštevati vse izvedene dokaze, le-te pa oceniti vsakega posebej in vse skupaj glede na pravnorelevantna dejstva.
Res je sicer, da račun za plačilo premije ne more posegati v vsebino zavarovalne pogodbe, lahko pa skupaj s ponudbo za sklenitev zavarovanja služi kot dokaz zatrjevanega dogovora, po katerem je bil z zavarovalno pogodbo zajet določen čas pred sklenitvijo pogodbe.
poslovna sposobnost – omejena poslovna sposobnost – sklepanje pravnih poslov mladoletnika – izpodbojnost pogodbe – rok za izpodbijanje pogodbe
Poslovno sposobna oseba lahko zahteva razveljavitev pogodbe, ki jo je brez potrebnega dovoljenja sklenila v času svoje omejene poslovne sposobnosti, vendar samo, če vloži tožbo v treh mesecih po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti.
Pri odločanju o t.i. predhodnem vprašanju sodišče lahko poseže tudi na upravno področje. Ker pa tožnik postavlja samostojen ugotovitveni zahtevek, s čemer od sodišča zahteva, da odločitev vzame v izrek sodbe, gre za vmesni ugotovitveni zahtevek, o katerem mora sodišče odločiti v izreku svoje odločbe z učinkom pravnomočnosti. Ker o upravnem razmerju sodišče ne more odločati z učinkom pravnomočnosti, je zahtevek zavržen.
Ker se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo niti z vprašanjem pravočasnosti reklamacije niti z vsebinsko utemeljenostjo reklamacije, prav tako pa ni pojasnilo posameznih elementov odškodninske odgovornosti in prisojene višine, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 319, 319/2. OZ člen 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93.
sklep o glavni razdelitvi – pravnomočno ugotovljene terjatve - ugotavljanje že pravnomočno ugotovljenih terjatev – ničnost terjatve
O obeh spornih terjatvah je že pravnomočno odločeno, zato odločitve o obstoju obeh terjatev ni mogoče spremeniti. Zoper pravnomočno odločitev je imel upnik zgolj možnost uveljavljanja izrednega pravnega sredstva. Ne more pa na tak način posegati v pravnomočno odločitev sklepa o glavni razdelitvi, v katerem sta obravnavani tudi obe sporni terjatvi.
Posamezna terjatev lahko obstoji ali ne obstoji, ne more pa biti nična. Nična je lahko posamezna pogodba, odločba, pravni posel, ne pa terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0020954
ZIZ člen 21, 267, 272, 272/1. ZPP člen 116, 116/1, 117, 184, 184/2, 277, 318, 318/1-1, 318/1-2, 318/1-3, 318/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8. ZTLR člen 20, 28, 28/1, 28/3, 33, 34. ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2.
zamudna sodba – pravilna vročitev tožbe – vlaganje posebnega premoženja v nepremičnino zunajzakonskega partnerja – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na premičninah – vrnitev v prejšnje stanje – začasna odredba – identiteta zahtevkov – določljivost zahtevka v začasni odredbi
Zgolj ob plačilu kupnine tožeča stranka skladno s pravili stvarnega prava lastninske pravice na sporni nepremičnini ni mogla pridobiti niti na pravnoposlovni podlagi.
priznanje položaja pravdne stranke – pooblastilo pravne osebe – žig na pooblastilu
Pritožniku ni mogoče odrekati pravice vložiti pravno sredstvo proti sklepu, ne glede na oznako tožeče stranke oziroma navedbo njenega naziva v uvodu sklepa.
V ZPP ni določeno, da je za veljavnost pooblastila, ki ga da zakoniti zastopnik pravne osebe pooblaščencu, potreben tudi žig pravne osebe. Če bi prvo sodišče dvomilo o pristnosti pisnega pooblastila, bi lahko s sklepom odredilo, naj se predloži overjeno pooblastilo.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe – premoženje stečajnega dolžnika – predlog za odlog plačila sodne takse
Tožeča stranka navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena do celotne ocenjene višine, kot tudi, da terjatev (še ni) uspela izterjati, ne trdi pa, da stečajne mase sploh ne bo mogoče unovčiti. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka, je bila odločitev sodišča prve stopnje, da se predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ne ugodi, pravilna.
OZ člen 111, 346. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 70, 122.
podizvajalska pogodba - razdrtje pogodbe - izpolnitev pogodbe - pacta sunt servanda - kondikcijski zahtevek po razdrtju pogodbe - uzance
Temeljno načelo obligacijskega prava „pacta sunt servanda“ govori o tem, da pogodbe vežejo in da jih je treba izpolnjevati. Obveznostna razmerja torej ne prenehajo veljati kar sama od sebe. Do prenehanja pogodbe oziroma do njenega razdrtja pride samo pod določenimi pogoji, ki bodisi terjajo ustrezne aktivnosti strank bodisi so odvisni od nastopa določenih dejstev, na katere zakon veže takšno pravno posledico.
Upoštevaje enotno stališče pravdnih strank, da bi bilo nadaljnje izpolnjevanje te pogodbe brezsmiselno, saj se je njen namen izjalovil, je tožbo šteti tudi kot izjavo volje tožeče stranke, da pogodbo razdira, oziroma, da s tožbo zahteva to, kar ji po prenehanju pogodbe pripada. Zahtevek tožeče stranke je po svoji pravni naravi kondikcijski (reparacijski).
ZFPPIPP člen 128, 128/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2, 3.
odmera nagrade stečajnemu upravitelju - nadomestni sklep stečajnega sodišča - obrazloženost sklepa o odmeri nagrade
Prvostopno sodišče lahko samo nadomesti izpodbijani sklep, če ugotovi, da je pritožba utemeljena.
Stečajni postopek je le smiselno primerljiv z rednim pravdnim postopkom, zato zahteva po obrazloženosti odločitev v stečajnih zadevah ni enaka zahtevanemu standardu obrazloženosti sodnih odločb v pravdnih postopkih, v katerih se meritorno odloča o pravicah pravdnih strank.
Nagrado upravitelju za vsa dejanja, ki jih je opravil pred uveljavitvijo Pravilnika dne 13.6.2009, je treba odmeriti v skladu z Odredbo. Pri tem ni pravno pomembno, kdaj je stečajni upravitelj predlog za odmero nagrade vložil, pač pa je relevanten kriterij čas, v katerem so bila posamezna dejanja v stečajnem postopku opravljena.
Stečajni postopek je le smiselno primerljiv z rednim pravdnim postopkom in da zahteva po obrazloženosti odločitev v stečajnih zadevah ni enaka (je manjša) zahtevanemu standardu obrazloženosti sodnih odločb v pravdnih postopkih, v katerih se meritorno odloča o pravicah pravdnih strank. Dejansko se predpostavlja, da so stranke stečajnih postopkov seznanjene tako z dogajanjem v stečajnem postopku kot s pomembnimi podatki o stečajnem dolžniku, saj je oboje predmet javnih objav na AJPES-u.
priposestvovanje - dobra vera - močnejša pravica - določitev meje med nepremičninami
V prvem odstavku 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS/I, št. 1/91 z dne 25.6.1991) je določeno, da se do izdaje ustreznih predpisov smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Med te predpise spada tudi ZTLR. Ustava Republike Slovenije, ki družbene lastnine ne pozna več, zagotavlja enako varstvo vseh oblik lastnine. Tožnik bi moral zato dokazati dobroverno posest po 28. členu ZTLR vsaj 10 let od uveljavitve Ustave RS v letu 1991 dalje.
ZPP člen 105a, 105a/3, 116, 117, 120. ZST-1 člen 34, 34/2.
pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje – sodne takse – rok za plačilo sodne takse –prepozno plačilo sodne takse – domneva o umiku pritožbe
Pravočasnost je pogoj za dopustnost predloga, pri čemer je začetek teka subjektivnega roka (15 dni) vezan na trenutek, ko je prenehal vzrok zamude. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je tožnik navajal, da je 14.5.2009 ugotovil, da banka ni izvedla njegovega naročila za plačilo takse in je takso plačal sam. Sodišče prve stopnje je zato pravilno upoštevalo ta dan kot „trenutek, ko je zvedel za zamudo“.
Bistveno je, da je taksa plačana v roku in ima prepozno plačilo takse iste posledice kot neplačilo.
zastaranje po garancijskih pogodbah – vnovčitev bančne garancije - rok veljavnosti pogodbe
Zastaranje po 1. odst. 361. čl. ZOR začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, razen, če ni za posamezne primere s tem zakonom predpisano kaj drugega. Za garancijske pogodbe druga pravila zastaranja ne veljajo. Zato je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da je začelo teči zastaranje prvi dan po nakazilu zneska iz bančne garancije dne 22.2.2000. Rok veljavnosti pogodbe (do 31.12.2000) ne pomeni, da je terjatev dospela tega dne in ni povezan z dospelostjo terjatve, ki je nastala z dnem vnovčitve garancije 22.2.2000.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – stroški upravljana in obratovanja – način delitve in obračuna stroškov
Nedopustnost izpodbijanja sodbe v sporu majhne vrednosti iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.