dedna pravica – zapuščinski postopek – uveljavljanje dedne pravice v pravdi
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni pa prihaja v poštev zgolj izjemoma, ko oseba, ki meni, da ima dedno pravico, le-te ni mogla uveljaviti v zapuščinskem postopku.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih pogrebnih izdatkov upravičenca. Preživninska obveznost predstavlja naravno in strogo osebno obvezo staršev v zvezi s pravicami otrok, ki jih ureja zakon.
ZDR člen 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 95, 100. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 27, 81.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - kriteriji za izbiro
Kljub temu, da tožena stranka ni postopala pravilno, ker ni uporabljala kriterijev v skladu s panožno kolektivno pogodbo, temveč se je odločila za uporabo kriterijev iz 100. člena ZDR, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožnici, zakonita. Pri tem je bistveno, da je tožena stranka pri izbiri presežnega delavca uporabila tudi kriterij delovne uspešnosti, ki bi v obeh primerih privedel do enake ugotovitve, da je tožnica presežna delavka.
Pogodbeni stranki s tem, ko sta z aneksom naknadno nadomestili prvotno revalorizacijo posojilnega razmerja s faktorjem R z devizno klavzulo, nista kršili prisilnih predpisov in takšen aneks zaradi navedenega ni ničen, čeprav posega v celotno obdobje veljavnosti posojilne pogodbe od črpanja posojila do vračila.
Za presojo višine reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini plače, ki bi jo tožnik prejemal pri toženi stranki, če bi delal, se vzame plača, kot je dogovorjena z veljavno pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to, ali delovno mesto, na katerega se ta pogodba o zaposlitvi nanaša, še obstaja in ali je bil tožnik v vtoževanem obdobju sposoben delati ali ne.
Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obrestmi od pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od uveljavljanja tožbenega zahtevka dalje, saj rok za plačilo pogodbene kazni ni določen in je tožena stranka prišla v zamudo šele v vložitvijo tožbe.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – pasivna legitimacija – skupna gradnja – skupno premoženje
Pravica stranke do izjave je kršena takrat, ko je sodišče ne seznani s pravnim vidikom zadeve, ki ga ob potrebni skrbnosti ni mogla predvideti, medtem ko v primeru, ko na možnost drugačne pravne kvalifikacije nakaže že nasprotna stranka, opozorilo sodišča ni potrebno. Sodišče praviloma ni dolžno dajati pobude za spremembe, naj stranka postavi drug zahtevek. Podobno mora veljati tudi za pobudo, da mora označiti kot toženo stranko še nekoga tretjega oziroma za razširitev tožbe na novega toženca.
V primeru, ko gre za tožbo za priznanje deleža na nepremičnini in je hkrati zatrjevana podlaga pridobitev lastninske pravice na podlagi skupne gradnje, ob tem pa gre za skupno gradnjo tudi bivših zakoncev, je potrebno tožiti poleg lastnikov nepremičnine tudi bivšega zakonca, če ta ne nastopa na strani tožnika, ki lastninsko pravico iz naslova skupne gradnje in ob upoštevanju skupnega premoženja vtožuje.
Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice posameznega solastnika, ki mu pripade osamosvojeni del prej ene stvari oziroma solastnika, ki mu pripade stvar, ker bo druge solastnike izplačal. Fizična delitev torej pomeni sočasno odsvojitev in hkrati pridobitev lastninske pravice.
pravnomočnost sodbe – subjektivna identiteta tožbenega zahtevka – objektivna identiteta tožbenega zahtevka - ista dejanska podlaga – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem
Dejstveni kompleks, na katerem je zasnovana sodba v določeni zadevi, je v celoti zajet s pravnomočnostjo dispozitiva, zato na istem dejstvenem kompleksu ni mogoče več graditi vsebinsko istega tožbenega zahtevka.
obveznost plačila sodne takse – uporaba zakona za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZST-1 – taksna oprostitev – taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi - obnovitev postopka – razlogi za obnovitev postopka
Takse se v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1 do pravnomočnega zaključka postopka vplačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, kar smiselno enako velja za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1.
Pred uveljavitvijo ZST-1 taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi ni bila predvidena,
Prejšnji predpisi glede taksne oprostitve so določali enake vsebinske pogoje, kot jih določa sedaj veljavni ZST-1.
Nezadovoljstvo tožeče stranke z vsebinskimi odločitvami, zatrjevana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, nedovoljena modifikacija, zatrjevana napačna uporaba materialnega prava ne spadajo v obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - direktor - pripojitev - zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
S pripojitvijo družbe, v kateri je tožnik opravljal funkcijo direktorja, k toženi stranki, je tožena stranka stopila v takšen delovnopravni položaj s tožnikom, kot ga je ta imel na dan pripojitve. Iz tega razloga mu je v času teka odpovednega roka (zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZTLR člen 2, 29. ZNP člen 3, 3/2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 2.
nepremičnina v splošni rabi - lastninska pravica – način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – izvirna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine v splošni rabi – javno dobro
V FLRJ in SFRJ nepremičnina v splošni rabi (javno dobro) ni mogla biti predmet pravnega prometa, zato tudi njeno priposestvovanje ni bilo možno.
zamudna sodba – razveljavitev določbe s strani ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo na podlagi takrat še veljavne določbe 282/2 člena ZPP. Navedeno določbo je Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo razveljavilo.
Očitek bistvene kršitve določb pravnega postopka, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s tem, ko o „podrednem“zahtevku ni odločilo, ni utemeljen, ker je bil „podredni“ zahtevek postavljen za enako odločitev, kot jo je tožnik zahteval v primarnem zahtevku, in ki jo sodišče sprejme v primeru, ko zahtevku ugodi, odloči o podlagi tožbenega zahtevka, tožencu pa naloži le izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka, če bi bilo ugotavljanje višine pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami, saj je tožnik v obeh zahtevkih zahteval priznanje pravice do invalidske pokojnine.
spor majhne vrednosti – vloga v izvršilnem postopku – delni umik predloga za izvršbo – ločeno obravnavanje predloga tožeče stranke – pravdna dejanja v posameznem postopku – možnost obravnavanja pred sodiščem
Vloga tožeče stranke z dne 28. 10. 2008 o delnem umiku predloga za izvršbo je bila podana v izvršilnem postopku in se ni nanašala na pravdni postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana sodba. Skladno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani je prišlo do ločitve obravnavanja zahtevka/predloga tožeče stranka, vodita se dva samostojna in neodvisna postopka, znotraj katerih imajo pravdna dejanja posamezne stranke samostojni učinek v tistem postopku, v katerem so bila dana. Delni umik predloga za izvršbo lahko rezultira v delni ustavitvi postopka in v nadaljevanju izvršbe glede preostalega predloga ter na potek pravdnega postopka nima vpliva.
S tem ko je sodišče prve stopnje v podlago izpodbijane sodbe mimo volje tožeče stranke in soglasja tožene vzelo vlogo, ki jo je tožeča stranka vložila v drugem (izvršilnem postopku), je strankam odvzelo možnost obravnavanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - zdravstvena zmožnost - sodni izvedenec - dokazovanje
Redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki so jih prejeli tožniki, niso zakonite, saj tožena stranka ob podaji odpovedi ni izpolnila svoje obveznosti, da tožnikom, za katere je imela na razpolago ustrezna delovna mesta v drugi delovni enoti, ponudi nove pogodbe o zaposlitvi.
odškodninska odgovornost delavca - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija
Fakulteti (tožeči stranki) v tem sporu ni mogoče priznati lastnosti stranke v postopku. Le univerza je pravna oseba (ima pravno sposobnost in s tem sposobnost biti stranka), medtem ko lahko fakulteta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun le za dejavnosti, ki ne sodijo v nacionalni program, in v okviru sredstev oz. premoženja pridobljenega s temi dejavnostmi. Tako je le za spore, nastale iz teh razmerij, možno fakulteti priznati lastnost stranke v postopku. V konkretnem primeru pa ne gre za takšen spor, saj se zadeva nanaša na dejavnost (pri kateri naj bi toženec tožeči stranki povzročil škodo), ki sodi v nacionalni raziskovalni program in se financira iz proračunskih sredstev.
zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči - čas, ki je potreben za zastaranje – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – več poškodb iz istega škodnega dogodka
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem, da v spornem primeru ni bilo razloga za ločeno obravnavanje začetka teka zastaralnega roka in sicer posebej za poškodbo vratne hrbtenice in posebej za poškodbo očesa. Gre za popolnoma različno vrsto poškodb z samostojnim potekom in zaključkom zdravljenja in zato zaključek zdravljenja hrbtenice ni mogoče niti pravno vezati na zaključek zdravljenja očesa. Dejansko je tudi mogoče in zato potrebno ločeno ocenjevati nastali strah zaradi ene in druge poškodbe kot tudi telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter seveda duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, torej za vse oblike uveljavljene škode.
Če ima oškodovanec kot tožilec pooblaščenca, se pisanja vročajo samo pooblaščencu, stvar pooblaščenca pa je, da o tem obvesti osebo, ki jo zastopa, zato neposredna vročitev samo osebi, ki ima pooblaščenca, ni procesno veljavna.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 165.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odškodninska terjatev za neizkoriščene proste dni pomeni terjatev iz delovnega razmerja, ki zastara v roku petih let. Obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škoda, tako da tožnik zakonske zamudne obresti utemeljeno vtožuje od vrnitve z misije, na kateri ni koristil prostih dni, sodišče pa je ob upoštevanju ugovora zastaranja tožene stranke zakonske zamudne obresti pravilno dosodilo za čas od treh let pred vložitvijo tožbe.