ZObr člen 100.a. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 165.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odškodninska terjatev za neizkoriščene proste dni pomeni terjatev iz delovnega razmerja, ki zastara v roku petih let. Obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škoda, tako da tožnik zakonske zamudne obresti utemeljeno vtožuje od vrnitve z misije, na kateri ni koristil prostih dni, sodišče pa je ob upoštevanju ugovora zastaranja tožene stranke zakonske zamudne obresti pravilno dosodilo za čas od treh let pred vložitvijo tožbe.
ZTLR člen 2, 29. ZNP člen 3, 3/2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 2.
nepremičnina v splošni rabi - lastninska pravica – način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – izvirna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine v splošni rabi – javno dobro
V FLRJ in SFRJ nepremičnina v splošni rabi (javno dobro) ni mogla biti predmet pravnega prometa, zato tudi njeno priposestvovanje ni bilo možno.
Očitek bistvene kršitve določb pravnega postopka, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s tem, ko o „podrednem“zahtevku ni odločilo, ni utemeljen, ker je bil „podredni“ zahtevek postavljen za enako odločitev, kot jo je tožnik zahteval v primarnem zahtevku, in ki jo sodišče sprejme v primeru, ko zahtevku ugodi, odloči o podlagi tožbenega zahtevka, tožencu pa naloži le izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka, če bi bilo ugotavljanje višine pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami, saj je tožnik v obeh zahtevkih zahteval priznanje pravice do invalidske pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0065068
ZOR člen 389, 389/1, 389/2, 1019, 1019/1. ZPPSL člen 115.
poroštvo – zastaranje terjatev – pretrganje zastaranja – stečaj – prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajno maso
Prijava terjatve v stečajnem postopku pretrga njeno zastaranje zgolj do tiste višine, do katere je bila s strani stečajnega upravitelja priznana oziroma če je bila prerekana, zgolj do tiste višine, do katere je bila terjatev ugotovljena v ustreznem postopku, na katerega je bil napoten upnik.
obveznost plačila sodne takse – uporaba zakona za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZST-1 – taksna oprostitev – taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi - obnovitev postopka – razlogi za obnovitev postopka
Takse se v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1 do pravnomočnega zaključka postopka vplačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, kar smiselno enako velja za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1.
Pred uveljavitvijo ZST-1 taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi ni bila predvidena,
Prejšnji predpisi glede taksne oprostitve so določali enake vsebinske pogoje, kot jih določa sedaj veljavni ZST-1.
Nezadovoljstvo tožeče stranke z vsebinskimi odločitvami, zatrjevana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, nedovoljena modifikacija, zatrjevana napačna uporaba materialnega prava ne spadajo v obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – diskriminacija – zdravstveno stanje – fleksibilnost
Tožena stranka je z določitvijo kriterija fleksibilnosti kot kriterija za izbiro presežnih delavcev zasledovala zakonit cilj, da na delu obdrži delavce, ki so usposobljeni za več odpravil. Kljub temu je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici nezakonita, ker je bila zaradi kriterija fleksibilnosti za presežno delavko izbrana zaradi zdravstvenega stanja (domneve, da ni sposobna za delo ponoči). Poleg tega je diskriminiranje tožnice razvidno iz dejstva, da je na delu ostala druga delavka, ki je opravljala enako delo in ki je bila usposobljena za manj opravil od nje.
predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe – izbris predznambe hipoteke – načelo dispozitivnosti postopka – ugovor proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta – prekluzivnost roka
Vpis predznambe hipoteke na podlagi sklepa o predhodni odredbi se opravi po uradni dolžnosti, izbris te predznambe pa se izvede na osnovi predloga, kateremu mora biti priložena odločba, ki je podlaga za izbris.
Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice posameznega solastnika, ki mu pripade osamosvojeni del prej ene stvari oziroma solastnika, ki mu pripade stvar, ker bo druge solastnike izplačal. Fizična delitev torej pomeni sočasno odsvojitev in hkrati pridobitev lastninske pravice.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih pogrebnih izdatkov upravičenca. Preživninska obveznost predstavlja naravno in strogo osebno obvezo staršev v zvezi s pravicami otrok, ki jih ureja zakon.
zamudna sodba – razveljavitev določbe s strani ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo na podlagi takrat še veljavne določbe 282/2 člena ZPP. Navedeno določbo je Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo razveljavilo.
dedna pravica – zapuščinski postopek – uveljavljanje dedne pravice v pravdi
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni pa prihaja v poštev zgolj izjemoma, ko oseba, ki meni, da ima dedno pravico, le-te ni mogla uveljaviti v zapuščinskem postopku.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – verzija – nastanek korist – okoriščenje – trditveno breme – materialno procesno vodstvo
Institut neupravičene obogatitve ima korektivno funkcijo (korigira neutemeljen premik premoženja), zato brez obogatitve oz. okoriščenja toženca tudi verzijskega zahtevka ni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo odpovedi je začel teči z nastankom razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, to je takrat, ko je tožena stranka sprejela odločitev o ukinitvi tožničinega delovnega mesta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057431
ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-7. OZ člen 154, 154/4.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regresni zahtevek zavarovalnice – izguba pravic iz zavarovanja – odgovornost imetnikov motornih vozil – kršitev zavarovalne pogodbe – pobeg s kraja nesreče
Glede potnikov (oškodovancev) v avtobusu pride v poštev 4. odstavek 154. člena OZ, po katerem je v primeru, ko za škodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali delno odgovarjata dva imetnika motornih vozil, njuna odgovornost solidarna. Navedeni potniki so torej tisti drugi oziroma tretje osebe, nasproti katerim je podana solidarna odgovornost imetnikov obeh motornih vozil (osebnega avtomobila in avtobusa, ne pride pa torej glede njih v poštev 1. odstavek 154. člena OZ, kot tudi ne 2. in 3. odstavek, saj navedena določila urejajo kriterije za porazdelitev odgovornosti med imetniki motornih vozil).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065031
ZOZP člen 15.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pogodba o zavarovanju – denarna odškodnina – nakladanje tovora s traktorjem – obseg zavarovalnega kritja – pojem uporabe motornega vozila – uporaba motornega vozila
Za traktor velja, da lahko opravlja enkrat prevozno, drugič pa le delovno funkcijo, pri čemer pa se obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti ne razširja na primere, ko opravlja le delovno funkcijo. V obravnavanem primeru je bil traktor uporabljen le kot sredstvo za nakladanje in razkladanje ter manevriranje z betonskimi stebri, zato poškodba tretje osebe ni zajeta s kritjem iz obveznega zavarovanja traktorja.
zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči - čas, ki je potreben za zastaranje – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – več poškodb iz istega škodnega dogodka
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem, da v spornem primeru ni bilo razloga za ločeno obravnavanje začetka teka zastaralnega roka in sicer posebej za poškodbo vratne hrbtenice in posebej za poškodbo očesa. Gre za popolnoma različno vrsto poškodb z samostojnim potekom in zaključkom zdravljenja in zato zaključek zdravljenja hrbtenice ni mogoče niti pravno vezati na zaključek zdravljenja očesa. Dejansko je tudi mogoče in zato potrebno ločeno ocenjevati nastali strah zaradi ene in druge poškodbe kot tudi telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter seveda duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, torej za vse oblike uveljavljene škode.
Po uveljavitvi novele ZPP in začetnem kolebanju pravne teorije se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo osebno tudi odvetniku. Čeprav je na načelni ravni nesporno, da je vročanje odvetniku bolj primerljivo z vročanjem pravnim osebam in podjetnikom posameznikom (za te velja neosebno vročanje) kot z vročanjem fizičnim osebam, pa razlaga aktualnih določb 141. in 142. člena ZPP ne napotuje na takšno rešitev. Tako se določba 141. člena ZPP o vročanju na registriranem naslovu (4. odstavek) ne nanaša na odvetnike, prav tako pa v 142. členu ZPP ni napotila za vročanje osebnih pisanj iz 1. odstavka 142. člena ZPP za odvetnike ampak le za državne organe in subjekte iz 3. odstavka 139. člena ZPP.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 165.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odškodninska terjatev za neizkoriščene proste dni pomeni terjatev iz delovnega razmerja, ki zastara v roku petih let. Obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škoda, tako da tožnik zakonske zamudne obresti utemeljeno vtožuje od vrnitve z misije, na kateri ni koristil prostih dni, sodišče pa je ob upoštevanju ugovora zastaranja tožene stranke zakonske zamudne obresti pravilno dosodilo za čas od treh let pred vložitvijo tožbe.