zamudna sodba – razveljavitev določbe s strani ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo na podlagi takrat še veljavne določbe 282/2 člena ZPP. Navedeno določbo je Ustavno sodišče Republike Slovenije s svojo odločbo razveljavilo.
obveznost plačila sodne takse – uporaba zakona za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZST-1 – taksna oprostitev – taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi - obnovitev postopka – razlogi za obnovitev postopka
Takse se v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1 do pravnomočnega zaključka postopka vplačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, kar smiselno enako velja za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1.
Pred uveljavitvijo ZST-1 taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi ni bila predvidena,
Prejšnji predpisi glede taksne oprostitve so določali enake vsebinske pogoje, kot jih določa sedaj veljavni ZST-1.
Nezadovoljstvo tožeče stranke z vsebinskimi odločitvami, zatrjevana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, nedovoljena modifikacija, zatrjevana napačna uporaba materialnega prava ne spadajo v obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – diskriminacija – zdravstveno stanje – fleksibilnost
Tožena stranka je z določitvijo kriterija fleksibilnosti kot kriterija za izbiro presežnih delavcev zasledovala zakonit cilj, da na delu obdrži delavce, ki so usposobljeni za več odpravil. Kljub temu je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici nezakonita, ker je bila zaradi kriterija fleksibilnosti za presežno delavko izbrana zaradi zdravstvenega stanja (domneve, da ni sposobna za delo ponoči). Poleg tega je diskriminiranje tožnice razvidno iz dejstva, da je na delu ostala druga delavka, ki je opravljala enako delo in ki je bila usposobljena za manj opravil od nje.
pravnomočnost sodbe – subjektivna identiteta tožbenega zahtevka – objektivna identiteta tožbenega zahtevka - ista dejanska podlaga – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem
Dejstveni kompleks, na katerem je zasnovana sodba v določeni zadevi, je v celoti zajet s pravnomočnostjo dispozitiva, zato na istem dejstvenem kompleksu ni mogoče več graditi vsebinsko istega tožbenega zahtevka.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - akt o sistemizaciji - sprememba delodajalca
Sprememba sistemizacije, s katero delodajalec poenoti vrednotenje delovnih mest, ki so bila pred pripojitvijo drugih družb različno vrednotena, predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
Pogodbeni stranki s tem, ko sta z aneksom naknadno nadomestili prvotno revalorizacijo posojilnega razmerja s faktorjem R z devizno klavzulo, nista kršili prisilnih predpisov in takšen aneks zaradi navedenega ni ničen, čeprav posega v celotno obdobje veljavnosti posojilne pogodbe od črpanja posojila do vračila.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 165.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odškodninska terjatev za neizkoriščene proste dni pomeni terjatev iz delovnega razmerja, ki zastara v roku petih let. Obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škoda, tako da tožnik zakonske zamudne obresti utemeljeno vtožuje od vrnitve z misije, na kateri ni koristil prostih dni, sodišče pa je ob upoštevanju ugovora zastaranja tožene stranke zakonske zamudne obresti pravilno dosodilo za čas od treh let pred vložitvijo tožbe.
ZDR člen 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 95, 100. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 27, 81.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - kriteriji za izbiro
Kljub temu, da tožena stranka ni postopala pravilno, ker ni uporabljala kriterijev v skladu s panožno kolektivno pogodbo, temveč se je odločila za uporabo kriterijev iz 100. člena ZDR, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožnici, zakonita. Pri tem je bistveno, da je tožena stranka pri izbiri presežnega delavca uporabila tudi kriterij delovne uspešnosti, ki bi v obeh primerih privedel do enake ugotovitve, da je tožnica presežna delavka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065031
ZOZP člen 15.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pogodba o zavarovanju – denarna odškodnina – nakladanje tovora s traktorjem – obseg zavarovalnega kritja – pojem uporabe motornega vozila – uporaba motornega vozila
Za traktor velja, da lahko opravlja enkrat prevozno, drugič pa le delovno funkcijo, pri čemer pa se obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti ne razširja na primere, ko opravlja le delovno funkcijo. V obravnavanem primeru je bil traktor uporabljen le kot sredstvo za nakladanje in razkladanje ter manevriranje z betonskimi stebri, zato poškodba tretje osebe ni zajeta s kritjem iz obveznega zavarovanja traktorja.
Če upnik ne predlaga ustreznega sredstva izvršbe, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, ne pa nepopoln. Sodišču takšnega predloga ni potrebno vračati v popravo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057431
ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-7. OZ člen 154, 154/4.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regresni zahtevek zavarovalnice – izguba pravic iz zavarovanja – odgovornost imetnikov motornih vozil – kršitev zavarovalne pogodbe – pobeg s kraja nesreče
Glede potnikov (oškodovancev) v avtobusu pride v poštev 4. odstavek 154. člena OZ, po katerem je v primeru, ko za škodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali delno odgovarjata dva imetnika motornih vozil, njuna odgovornost solidarna. Navedeni potniki so torej tisti drugi oziroma tretje osebe, nasproti katerim je podana solidarna odgovornost imetnikov obeh motornih vozil (osebnega avtomobila in avtobusa, ne pride pa torej glede njih v poštev 1. odstavek 154. člena OZ, kot tudi ne 2. in 3. odstavek, saj navedena določila urejajo kriterije za porazdelitev odgovornosti med imetniki motornih vozil).
ZTLR člen 2, 29. ZNP člen 3, 3/2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 2.
nepremičnina v splošni rabi - lastninska pravica – način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – izvirna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine v splošni rabi – javno dobro
V FLRJ in SFRJ nepremičnina v splošni rabi (javno dobro) ni mogla biti predmet pravnega prometa, zato tudi njeno priposestvovanje ni bilo možno.
zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči - čas, ki je potreben za zastaranje – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – več poškodb iz istega škodnega dogodka
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem, da v spornem primeru ni bilo razloga za ločeno obravnavanje začetka teka zastaralnega roka in sicer posebej za poškodbo vratne hrbtenice in posebej za poškodbo očesa. Gre za popolnoma različno vrsto poškodb z samostojnim potekom in zaključkom zdravljenja in zato zaključek zdravljenja hrbtenice ni mogoče niti pravno vezati na zaključek zdravljenja očesa. Dejansko je tudi mogoče in zato potrebno ločeno ocenjevati nastali strah zaradi ene in druge poškodbe kot tudi telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter seveda duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, torej za vse oblike uveljavljene škode.
V primeru, kadar stranka v postopku v celoti uspe, sodišče ne more uporabiti določila, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka, niti ob upoštevanju načela pravičnosti in vseh okoliščin primera. Tega 1. odstavek 154. člena ZPP ne dopušča.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – izostanek s poravnalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo – razveljavitev 2. odstavka 282. člena ZPP
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-164/09 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odstavek 282. člena ZPP-D, ker je ocenilo, da prekomerno posega v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke iz 22. člena URS in pomeni odmik od načela poštenega postopka, katerega cilj je predvsem izdaja pravilne in zakonite sodne odločbe. Na račun tega cilja pa načelo pospešitve in ekonomičnosti postopka ne more prevladati.
Po določilu 44. člena ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – pasivna legitimacija – skupna gradnja – skupno premoženje
Pravica stranke do izjave je kršena takrat, ko je sodišče ne seznani s pravnim vidikom zadeve, ki ga ob potrebni skrbnosti ni mogla predvideti, medtem ko v primeru, ko na možnost drugačne pravne kvalifikacije nakaže že nasprotna stranka, opozorilo sodišča ni potrebno. Sodišče praviloma ni dolžno dajati pobude za spremembe, naj stranka postavi drug zahtevek. Podobno mora veljati tudi za pobudo, da mora označiti kot toženo stranko še nekoga tretjega oziroma za razširitev tožbe na novega toženca.
V primeru, ko gre za tožbo za priznanje deleža na nepremičnini in je hkrati zatrjevana podlaga pridobitev lastninske pravice na podlagi skupne gradnje, ob tem pa gre za skupno gradnjo tudi bivših zakoncev, je potrebno tožiti poleg lastnikov nepremičnine tudi bivšega zakonca, če ta ne nastopa na strani tožnika, ki lastninsko pravico iz naslova skupne gradnje in ob upoštevanju skupnega premoženja vtožuje.
dedna pravica – zapuščinski postopek – uveljavljanje dedne pravice v pravdi
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni pa prihaja v poštev zgolj izjemoma, ko oseba, ki meni, da ima dedno pravico, le-te ni mogla uveljaviti v zapuščinskem postopku.
predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe – izbris predznambe hipoteke – načelo dispozitivnosti postopka – ugovor proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta – prekluzivnost roka
Vpis predznambe hipoteke na podlagi sklepa o predhodni odredbi se opravi po uradni dolžnosti, izbris te predznambe pa se izvede na osnovi predloga, kateremu mora biti priložena odločba, ki je podlaga za izbris.