Dedič se je po prvotnem sklepu o dedovanju iz leta 1997 odpovedal dedovanju po zapustnici, ne pa dedovanju po zapustničini sestri, ki je umrla po že izdanem sklepu o dedovanju in mu dodatna zapuščina pripada kot dediču zapustnikove sestre.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 165.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odškodninska terjatev za neizkoriščene proste dni pomeni terjatev iz delovnega razmerja, ki zastara v roku petih let. Obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škoda, tako da tožnik zakonske zamudne obresti utemeljeno vtožuje od vrnitve z misije, na kateri ni koristil prostih dni, sodišče pa je ob upoštevanju ugovora zastaranja tožene stranke zakonske zamudne obresti pravilno dosodilo za čas od treh let pred vložitvijo tožbe.
Očitek bistvene kršitve določb pravnega postopka, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s tem, ko o „podrednem“zahtevku ni odločilo, ni utemeljen, ker je bil „podredni“ zahtevek postavljen za enako odločitev, kot jo je tožnik zahteval v primarnem zahtevku, in ki jo sodišče sprejme v primeru, ko zahtevku ugodi, odloči o podlagi tožbenega zahtevka, tožencu pa naloži le izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka, če bi bilo ugotavljanje višine pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami, saj je tožnik v obeh zahtevkih zahteval priznanje pravice do invalidske pokojnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - sodna razveza - kriteriji za odmero - odškodnina
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, saj tožnik z očitanimi ravnanji ni kršil navodil osebnega zdravnika, ampak je šlo za ravnanja, ki so bila v okviru običajnih vsakodnevnih opravil, ki jih je tudi sicer tožnik lahko opravljal poleg svojega dela pri delodajalcu (premikanje okvira okna ob hiši, zlaganje polic v avto, vožnja psičke k veterinarju, čiščenje snega, vožnja po plin ipd.)
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057431
ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-7. OZ člen 154, 154/4.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regresni zahtevek zavarovalnice – izguba pravic iz zavarovanja – odgovornost imetnikov motornih vozil – kršitev zavarovalne pogodbe – pobeg s kraja nesreče
Glede potnikov (oškodovancev) v avtobusu pride v poštev 4. odstavek 154. člena OZ, po katerem je v primeru, ko za škodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali delno odgovarjata dva imetnika motornih vozil, njuna odgovornost solidarna. Navedeni potniki so torej tisti drugi oziroma tretje osebe, nasproti katerim je podana solidarna odgovornost imetnikov obeh motornih vozil (osebnega avtomobila in avtobusa, ne pride pa torej glede njih v poštev 1. odstavek 154. člena OZ, kot tudi ne 2. in 3. odstavek, saj navedena določila urejajo kriterije za porazdelitev odgovornosti med imetniki motornih vozil).
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih pogrebnih izdatkov upravičenca. Preživninska obveznost predstavlja naravno in strogo osebno obvezo staršev v zvezi s pravicami otrok, ki jih ureja zakon.
Za presojo višine reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini plače, ki bi jo tožnik prejemal pri toženi stranki, če bi delal, se vzame plača, kot je dogovorjena z veljavno pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to, ali delovno mesto, na katerega se ta pogodba o zaposlitvi nanaša, še obstaja in ali je bil tožnik v vtoževanem obdobju sposoben delati ali ne.
Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obrestmi od pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od uveljavljanja tožbenega zahtevka dalje, saj rok za plačilo pogodbene kazni ni določen in je tožena stranka prišla v zamudo šele v vložitvijo tožbe.
pravica do sojenja v razumnem roku – odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prehodna določba ZVPSBNO - ustavna odločba
Ker je v ustavni določbi odškodninska odgovornost opredeljena le okvirno, se tudi glede odškodninske odgovornosti javnih oblasti iz 26. člena Ustave RS uporabljajo splošna pravila civilnega odškodninskega prava iz OZ oz. prej ZOR. ZVPSBNO je lex specialis in daje možnost uveljavljanja pravičnega zadoščenja v primeru kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa se zakon lahko uporablja le za primere, ki so bili ob začetku njegove uporabe 1.1.2007, zaključeni.
pravnomočnost sodbe – subjektivna identiteta tožbenega zahtevka – objektivna identiteta tožbenega zahtevka - ista dejanska podlaga – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem
Dejstveni kompleks, na katerem je zasnovana sodba v določeni zadevi, je v celoti zajet s pravnomočnostjo dispozitiva, zato na istem dejstvenem kompleksu ni mogoče več graditi vsebinsko istega tožbenega zahtevka.
odškodninska odgovornost delavca - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija
Fakulteti (tožeči stranki) v tem sporu ni mogoče priznati lastnosti stranke v postopku. Le univerza je pravna oseba (ima pravno sposobnost in s tem sposobnost biti stranka), medtem ko lahko fakulteta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun le za dejavnosti, ki ne sodijo v nacionalni program, in v okviru sredstev oz. premoženja pridobljenega s temi dejavnostmi. Tako je le za spore, nastale iz teh razmerij, možno fakulteti priznati lastnost stranke v postopku. V konkretnem primeru pa ne gre za takšen spor, saj se zadeva nanaša na dejavnost (pri kateri naj bi toženec tožeči stranki povzročil škodo), ki sodi v nacionalni raziskovalni program in se financira iz proračunskih sredstev.
načelo vrstnega reda vpisov – predlog za zaznambo drugih pravnih dejstev – predlog za zaznambo izbrisne tožbe
Eno temeljnih načel v zemljiškoknjižnih postopkih je načelo vrstnega reda. Zemljiškoknjižno sodišče opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – verzija – nastanek korist – okoriščenje – trditveno breme – materialno procesno vodstvo
Institut neupravičene obogatitve ima korektivno funkcijo (korigira neutemeljen premik premoženja), zato brez obogatitve oz. okoriščenja toženca tudi verzijskega zahtevka ni.
Po uveljavitvi novele ZPP in začetnem kolebanju pravne teorije se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo osebno tudi odvetniku. Čeprav je na načelni ravni nesporno, da je vročanje odvetniku bolj primerljivo z vročanjem pravnim osebam in podjetnikom posameznikom (za te velja neosebno vročanje) kot z vročanjem fizičnim osebam, pa razlaga aktualnih določb 141. in 142. člena ZPP ne napotuje na takšno rešitev. Tako se določba 141. člena ZPP o vročanju na registriranem naslovu (4. odstavek) ne nanaša na odvetnike, prav tako pa v 142. členu ZPP ni napotila za vročanje osebnih pisanj iz 1. odstavka 142. člena ZPP za odvetnike ampak le za državne organe in subjekte iz 3. odstavka 139. člena ZPP.
izvršilni stroški – odvetniški stroški – utesnitev izvršbe - predlog za novo sredstvo izvršbe – obrazloženost vloge - zastopanje več oseb
Za utesnitev izvršbe ZIZ v 43. členu ne zahteva nobene obrazložitve, zaradi česar ob presoji zahtevka za povrnitev stroškov za vlogo z vidika njihove potrebnosti vloge ni utemeljeno obravnavati kot obrazložene, ne glede na to, da je v njej naveden tudi obračun terjatve. Za neobrazložene vloge pa ZOdvT ne predvideva nagrade.
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom se stroškovno ovrednoti enako kot predlog za izvršbo. Gre namreč za vsebinsko sorodna predloga, zaradi česar ni razloga, da bi predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ovrednotili kot „druge obrazložene vloge“ iz tar. št. 3464 do 3466 Tarife ZOdvT. Zato je treba uporabiti tar. št. 3460, ki predpisuje količnik 0,3 nagrade glede na vrednost predmeta iz 12. člena ZOdvT.
Tar. št. 1200 Tarife ZOdvT razume višje sodišče tako, da se količnik 0,3 za vsako dodatno stranko prišteje h količniku, predpisanem za postopek po posamezni tarifni številki.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 165.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odškodninska terjatev za neizkoriščene proste dni pomeni terjatev iz delovnega razmerja, ki zastara v roku petih let. Obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škoda, tako da tožnik zakonske zamudne obresti utemeljeno vtožuje od vrnitve z misije, na kateri ni koristil prostih dni, sodišče pa je ob upoštevanju ugovora zastaranja tožene stranke zakonske zamudne obresti pravilno dosodilo za čas od treh let pred vložitvijo tožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – diskriminacija – zdravstveno stanje – fleksibilnost
Tožena stranka je z določitvijo kriterija fleksibilnosti kot kriterija za izbiro presežnih delavcev zasledovala zakonit cilj, da na delu obdrži delavce, ki so usposobljeni za več odpravil. Kljub temu je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici nezakonita, ker je bila zaradi kriterija fleksibilnosti za presežno delavko izbrana zaradi zdravstvenega stanja (domneve, da ni sposobna za delo ponoči). Poleg tega je diskriminiranje tožnice razvidno iz dejstva, da je na delu ostala druga delavka, ki je opravljala enako delo in ki je bila usposobljena za manj opravil od nje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - direktor - pripojitev - zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
S pripojitvijo družbe, v kateri je tožnik opravljal funkcijo direktorja, k toženi stranki, je tožena stranka stopila v takšen delovnopravni položaj s tožnikom, kot ga je ta imel na dan pripojitve. Iz tega razloga mu je v času teka odpovednega roka (zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZNPosr člen 5, 5/2, 5/3, 13, 15, 15/2. OZ člen 55, 55/1.
pogodba o posredovanju – obličnost pogodbe
V pogodbi o posredovanju, sklenjeni med nepremičninsko družbo in naročiteljem, morajo biti navedeni podatki o zavarovanju odgovornosti, nepremičninski posrednik, ki bo opravljal posle posredovanja, ter morebitni dodatni stroški, če je naročitelj naročil storitve iz 3. točke 2. odstavka 15. člena ZNPosr. Kot sestavina pisne pogodbe o posredovanju pa nista določena niti cena storitve niti predmet posredovanja, ki sta sicer bistvena elementa posredniške pogodbe. Iz namena predpisane pisnosti posredniške pogodbe je zato sklepati, da ni bil namen zakonodajalca, da so ustno sklenjene pogodbe o posredovanju nične, ampak je pisnost pogodbe o posredovanju predpisana iz razloga lažjega dokazovanja dodatno dogovorjenih storitev in z njimi povezanimi stroški.
kaznivo dejanje jemanja podkupnine - kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje - kaznivo dejanje ponareditve uradne listine, knjige ali spisa - nelegalna gradnja - gradbena inšpekcija
1. Vpliv iz prvega odstavka 269. člena KZ je vezan na posameznikov uradni ali družbeni položaj in je lahko izkoriščan tako tedaj, ko je storilec neposredno nadrejen uradi osebi, kot tedaj, ko takšnega razmerja med njima ni in tudi, ko ne delujeta znotraj istega družbenega podsistema.
2. Smisel inkriminacije iz prvega odstavka 269.a člena KZ je v preprečevanju koruptivnih ravnanj, še preden je uradno dejanje opravljeno oziroma bi moralo biti opravljeno in ne šele tedaj, ko so ta ravnanja dosegla hotene učinke.