oporoka – nujni delež – vračunanje darila pri oporočnem dedovanju – napotitev na pravdo
Vračunavanje darila pride praviloma v poštev le pri zakonitem dedovanju, pri oporočnem pa tedaj, če je oporočitelj izrecno tako določil.
V obravnavanem primeru je na pravdo treba napotiti dediča, ki zatrjuje obstoj darila. Ta dedič mora dokazati, da je sodedič darilo prejel in v kolikšnem znesku.
ZDR člen 154, 154/1. ZPP člen 315, 315/1, 358, 358/5.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – škoda – predmet dokaznega bremena
Za sam obstoj toženčeve odškodninske odgovornosti tožniku ni treba dokazati vse zatrjevane škode. Zadostuje dokaz, da je do škode prišlo. Določen način nesreče in s tem povezane poškodbe avtomobila pa so predmet dokazovanja v zvezi z višino odškodnine.
pogodba o najemu poslovnih prostorov – pisnost pogodbe – domneva o podaljšanju veljavnosti pogodbe za določen čas
Pritožba zmotno meni, da je treba 2. odstavek 27. člena ZPSPP razlagati tako, da je le v korist najemnika. Če je bila pogodba sklenjena za določen čas, najemnik pa je prostore po prenehanju pogodbe še naprej uporabljal, tožeča stranka pa očitno ni vložila pri sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov, je prišlo do pogodbe, obnovljene za nedoločen čas. Ker je bila pogodba sklenjena, je za sporni čas tožeča stranka tudi utemeljeno izdajala račune in zato je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
nepremoženjska škoda – razžalitev dobrega imena in časti – opravičilo toženca
Subjektivno doživljanje oškodovanca je treba objektivizirati. Že sodišče prve stopnje je upoštevalo tožnikov demanti, poleg tega pa tožnik tudi sam v tožbi navaja, da se je v zvezi s kazensko zasebno tožbo toženec na glavni obravnavi 9.6.2005 tožniku opravičil.
Ker je sodišče v dokaznem postopku na predlog toženca izvedlo dokaz s pridobitvijo dopolnilnega mnenja zdravstvene komisije, kljub razhajanjem med dopolnilnim mnenjem zdravstvene komisije in zdravstveno dokumentacijo pa ni izvedlo dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca, ki ga je predlagala tožnica, je bila tožnica prizadeta v procesni pravici do obravnavanja pred sodiščem.
ZDen člen 67, 67/3, 72. ZZZDR člen 190, 221. ZD člen 131.
skrbnik denacionaliziranega premoženja – skrbnik za posebne primere – aktivna legitimacija – skrbnik zapuščine – tožba za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja
Skrbnik denacionaliziranega premoženja ima položaj skrbnika za posebne primere, ki lahko samostojno, vendar v varovančevem imenu in za varovančev račun, opravlja vse posle, ki sodijo v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja, ne more pa skrbeti za varovančevo premoženje v svojem imenu oziroma za svoj račun. Zato ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe na plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, pač pa so to le dediči upravičencev podržavljenega premoženja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058445
ZPP člen 14, 213, 214/1, 214/2, 287/1, 339/2-14. ZVZD člen 5/1, 5/3. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 3-a, 4, 4/1. Pravilnik o tehničnih normativih za dvigala na električni pogon člen 62.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – varnost in zdravje pri delu – preprečevanje nevarnosti pri delu – opustitev varnostnih ukrepov – vzdrževanje dvigala – prenos strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu na drugega - višina škode – potrebnost dokaznega postopka – vezanost na sodbo kazenskega sodišča
Obramba prvotožene stranke, da za delovno nezgodo odgovarja izključno drugotožena stranka, ker je s pogodbo dne 16.2.1999 prevzela dolžnost vzdrževanja dvigal, je nerelevantna. Po 1. odst. 5. člena ZVZD je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, v ta namen pa izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Tudi če delodajalec prenese strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu na strokovnega delavca ali strokovno službo, ga po 3. odst. istega člena to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. Prevedeno v konkretni primer: tudi, če je bilo s pogodbo prenešeno vzdrževanje dvigal na drugotoženo stranko, se prvotožena stranka v razmerju do tožeče stranke kot oškodovanca ne more razbremeniti odgovornosti za nastalo delovno nezgodo in njene posledice.
Po 14. členu ZPP je sodišče v pravdnem postopku, če temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, in to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Ker pa so predpostavke za obstoj kazenske odgovornosti drugačne kot za obstoj civilne odškodninske odgovornosti, z izidom kazenskega postopka tožena stranka ne more dokazovati neobstoja svoje odgovornosti v obravnavanem primeru.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062805
SPZ člen 28, 44.
zunajknjižno priposestvovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – povrnitev pravdnih stroškov po delnem umiku tožbe
Tožničin interes za ugotovitveno tožbo je podan v nujnosti listine o priposestvovani lastninski pravici, ki je potrebna za vknjižbo te pravice v zemljiški knjigi. To listino predstavlja prav sodba o ugotovitvi lastninske pravice.
Res je, da v urejenem stvarnopravnem sistemu zunajknjižno priposestvovanje stanovanja, ki ga oseba kupi, pa se ne vknjiži, načeloma ni mogoče. Tudi komentatorji SPZ dopuščajo izjeme. Najbolj pogosta izjema bo ravno takšna, ko je neurejeno zemljiškoknjižno stanje (se pravi neskladje med subjektivnim prepričanjem posestnika na eni ter objektivnim stanjem v zemljiški knjigi na drugi strani) v pretežni meri posledica neurejenega zemljiškoknjižnega stanja v preteklosti.
Ni izključena možnost zunajknjižnega priposestvovanja, četudi je subjektivna dobra vera plod sklenitve prodajne pogodbe, ki ni bila zemljiškoknjižno realizirana.
ugotovitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - dogovor o gradnji - ustvaritev nove stvari - povrnitev vlaganj - zastaranje
Ocena prvega sodišča, da ugotovljeni dejanski dogovor med lastnico in tožnikoma ni predstavljal pravno upoštevnega dogovora o gradnji, je pravno pravilna. Soglasje lastnice za preureditev podstrešja v stanovanje, ne da bi se posebej dogovorili o nastanku solastninske pravice v deležih za nastanek solastnine, ne zadošča, pa tudi ne konkludentna dejanja, na katera se sklicuje pritožba (privolitev lastnice, neupiranje vlaganju).
predmet obveznosti – obligacija prizadevanja – obligacija uspeha – nagrada za uspeh – razlaga pogodbenih določil
Tožnik ni bil dolžan le svetovati toženki oziroma vlagati svoj trud le v tej smeri, ampak je bil glede na določila medsebojne pogodbe dolžan pomagati sestaviti vso potrebno razpisno dokumentacijo, izdelati projektno dokumentacijo, poslovna poročila ter vse izjave, potrebne za formalno vložitev zahtevka na razpis. Ni sporno, da tožnik ni pripravil ne projektne dokumentacije ne ostalih dokumentov, ki so bili potrebni za toženkino prijavo na razpis, to pa pomeni, da ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. S toženkinim uspehom na razpisu torej ni nastala njena obveznost plačati tožniku dogovorjeno nagrado, saj tožnik ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti in je toženka pridobila sredstva sklada na podlagi sodelovanja z drugim podjetjem.
povzročitev škode – škoda – premoženjska škoda – obseg povrnitve premoženjske škode – navadna škoda – davek na dodano vrednost – zaseg predmetov
Izvajalec storitve pogodbeno sicer lahko prevali plačilo DDV na naročnika, vendar sme ta plačilo DDV uveljavljati kot škodo samo in šele takrat, ko plača račun (ki vključuje tudi DDV) – ko torej pride do zmanjšanja premoženja.
Odškodnina bi tožniku pripadala zaradi izgubljenega dobička, ki bi ga z vozilom ustvaril v času, ki presega potrebni (normalni) čas zasega, vendar tožnik ni dokazal, da bi bil ta čas presežen, toženka pa je nasprotno dokazala, da je vse potekalo relativno hitro.
ZPIZ-1 člen 407. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (1973) člen 23. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o združenem delu (1976) člen 184, 184/4. ZDR-77 člen 79, 80, 81.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa
Ker je bila v obdobju od 1975 do 1990 uvedba dela preko polnega delovnega časa dopuščena le v primerih, ko je šlo za kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno delo, ki se ga ni smelo uvesti, če je bilo mogoče delo opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev, tožnikove plače za nadurno delo, ki je bilo dolgoletno, kontinuirano in v naprej znano, ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065004
ZOR člen 210. ZPP člen 324, 324/3, 337, 337/1.
vlaganja v nepremičnino – neupravičena obogatitev – pobotanje – nova dejstva v pritožbenem postopku – prekluzija navajanja novih dejstev
Bistvo neupravičene obogatitve je v prehodu premoženja od ene osebe na drugo brez pravnega temelja, zato s pogodbo že pojmovno ni mogoče izključiti uveljavljanja koristi na temelju neupravičene obogatitve.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku - vročanje - klavzula pravnomočnosti - vročitev odločbe - fikcija vročitve
V primeru, ko naslovnik ne prevzame pošiljke v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (velja fikcija vročitve), torej ne glede na to, na kateri dan takšen rok izteče.
procesna sposobnost – opravilna sposobnost – odvzem opravilne sposobnosti - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov
Pojasnilo pooblaščenca, da stranki ni bila odvzeta opravilna sposobnost, ob predloženi zdravstveni dokumentaciji, zatrjevanih tožene stranke in ponujenem dokazu po postavitvi izvedenca psihiatra, ni dovolj za ugotovitev procesne sposobnosti stranke.
Z namestitvijo kamere nad vhod in postavitvijo ogrodja za senčno uto najemnik v stanovanju in vgrajeni opremi ni izvršil takih sprememb, ki bi predstavljale odpovedni razlog po določilu 6. točke 1. odst. 103. čl. SZ-1.
Izrek sodbe, iz katerega ni razvidno, o čem je sodišče po vsebini sploh odločalo (ali je odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja) je nerazumljiv in predstavlja takšno pomanjkljivost, zaradi katere se sodbe ne more preizkusiti.