potek glavne obravnave – odsotnost tožene stranke na naroku - zamudna sodba – odločba ustavnega sodišča
Ker podlage za izdajo zamudne sodbe, ki je posledica izostanka tožene stranke z naroka po odločitvi Ustavnega sodišča ni, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo.
oporoka – nujni delež – vračunanje darila pri oporočnem dedovanju – napotitev na pravdo
Vračunavanje darila pride praviloma v poštev le pri zakonitem dedovanju, pri oporočnem pa tedaj, če je oporočitelj izrecno tako določil.
V obravnavanem primeru je na pravdo treba napotiti dediča, ki zatrjuje obstoj darila. Ta dedič mora dokazati, da je sodedič darilo prejel in v kolikšnem znesku.
ZDR člen 154, 154/1. ZPP člen 315, 315/1, 358, 358/5.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – škoda – predmet dokaznega bremena
Za sam obstoj toženčeve odškodninske odgovornosti tožniku ni treba dokazati vse zatrjevane škode. Zadostuje dokaz, da je do škode prišlo. Določen način nesreče in s tem povezane poškodbe avtomobila pa so predmet dokazovanja v zvezi z višino odškodnine.
vstopna pravica – drugi dedni red – stranka zapuščinskega postopka – vknjižena prepoved razpolaganja – prehod zapuščine
Vstopna pravica velja le za potomce dediča, ki se je dedovanju odpovedal. Ker se je dedovanju odpovedala le hčer zapustnika, ne pa tudi zapustnikova vdova, deduje slednja v prvem dednem redu celotno premoženje, ki je predmet dedovanja. Dediči bližnjega reda izključujejo od dedovanja osebe drugih dednih redov.
Vknjižena prepoved razpolaganja ne vpliva na dedovanje, saj preide zapuščina na dediče skupaj z obremenitvami.
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 18, 115, 115/1, 124, 147, 148, 148/1, 148/1-1, 148/1-3, 149, 149/3, 149/3-1, 149/4. ZEN člen 18.
vknjižba lastninske pravice- zemljiškoknjižno dovolilo – stanje zemljiške knjige ob vpisu – popolnost zemljiškoknjižnega dovolila – označba nepremičnine – zemljiški kataster – overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu po začetku zemljiškoknjižnega postopka
Zahtevek za vknjižbo ni utemeljen, če se vknjižba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je bil podpis overjen po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek.
Zemljiškoknjižno sodišče sicer ne sme presojati materialnopravne pravilnosti predložene listine. Za obravnavani primer pa je odločilnega pomena, da mora po izrecnem pravilu 4. odst. 149. člena ZZK-1 presojati popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.
Vpisa ni mogoče dovoliti, če so podatki o nepremičnini v zemljiškoknjižnem dovolilu nepopolni ali nejasni.
ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 110/6, 421, 427, 427/4. ZPIZ člen 72, 72/1, 72/1-2, 72/1-3, 72/2.
družinska pokojnina – ohranitev pravice po prejšnjih predpisih
Ker tožnica ni dopolnila 45 let starosti pred 31. 12. 1999, ji pravice do družinske pokojnine po 4. odstavku 427. člena ZPIZ-1 ni mogoče priznati, ko je dopolnila 50 let starosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065002
ZOR člen 73, 630, 630/1, 630/2, 623, 623/2. ZPP člen 8.
gradbena pogodba – pogodba o delu – teorija o realizaciji – realizacija gradbene pogodbe – gradbeni dnevnik – prosta dokazna ocena
Če bi tožena stranka s svojim podpisom potrdila gradbene dnevnike in obračunske liste gradbene knjige, bi to pomenilo, da je priznala kot resnične podatke o vrstah in količini izvedenih del, ki so navedena v teh listinah, zaradi česar se sodišču ne bi bilo potrebno ukvarjati z ugotavljanjem teh dejstev. Če tožena stranka tega ni storila (kot v obravnavanem primeru), pa to še ne pomeni, da te listine nimajo nobenega dokaznega pomena, ampak mora tožeča stranka v takšnem primeru na drug način oziroma še z drugimi dokazi dokazovati trditev, da so bila v teh listinah prikazana dela res izvedena.
zamudna sodba zaradi nepristopa na narok – odločba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-164/09-13, z dne 4.2.2010 ugotovilo, da je določba 2. odst. 282. člena ZPP v neskladju z URS, ker pomeni prekomeren poseg v ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in zato navedeno določilo razveljavilo. Ker se po 44. členu ZUstS razveljavljeni del zakona ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem učinkovanja razveljavitve, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDen člen 67, 67/3, 72. ZZZDR člen 190, 221. ZD člen 131.
skrbnik denacionaliziranega premoženja – skrbnik za posebne primere – aktivna legitimacija – skrbnik zapuščine – tožba za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja
Skrbnik denacionaliziranega premoženja ima položaj skrbnika za posebne primere, ki lahko samostojno, vendar v varovančevem imenu in za varovančev račun, opravlja vse posle, ki sodijo v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja, ne more pa skrbeti za varovančevo premoženje v svojem imenu oziroma za svoj račun. Zato ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe na plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, pač pa so to le dediči upravičencev podržavljenega premoženja.
Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem zunajzakonska skupnost ni obstajala, saj je bil pokojni zavarovanec ves čas skupnega bivanja s tožnico in tudi ob smrti poročen z drugo žensko, tožnica nima pravice do vdovske pokojnine.
Upravitelj zapuščine je lahko tudi eden izmed dedičev. Popis zapuščine opravi izvršitelj ali notar ali delavec sodišča, ki ga določi sodišče, ne pa tudi upravitelj zapuščine.
Obveznost plačati pogodbeno kazen (in s tem pravica druge pogodbene stranke zahtevati plačilo pogodbene kazni) zaradi akcesornosti preneha, če primarna izpolnitvena obveznost ni veljavno nastala, ker je npr. nična.
Beneficium novorum se razteza le na subjektivne novote, zato so predmet pritožbenih novot lahko le subjektivno nova dejstva. Pravnomočnost se razteza samo na tisti sklop dejstev, ki jih je bilo še mogoče vključiti v procesno gradivo, to pa so dejstva, nastala do konca glavne obravnave.
ZPIZ-1 člen 407. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (1973) člen 23. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o združenem delu (1976) člen 184, 184/4. ZDR-77 člen 79, 80, 81.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa
Ker je bila v obdobju od 1975 do 1990 uvedba dela preko polnega delovnega časa dopuščena le v primerih, ko je šlo za kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno delo, ki se ga ni smelo uvesti, če je bilo mogoče delo opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev, tožnikove plače za nadurno delo, ki je bilo dolgoletno, kontinuirano in v naprej znano, ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.