potek glavne obravnave – odsotnost tožene stranke na naroku - zamudna sodba – odločba ustavnega sodišča
Ker podlage za izdajo zamudne sodbe, ki je posledica izostanka tožene stranke z naroka po odločitvi Ustavnega sodišča ni, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo.
OZ člen 352, 356. ZOR člen 200, 376, 376/1, 376/2.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka pri odškodninski terjatvi – odškodninska terjatev – terjatev za povračilo nepremoženjske škode
ugotovitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - dogovor o gradnji - ustvaritev nove stvari - povrnitev vlaganj - zastaranje
Ocena prvega sodišča, da ugotovljeni dejanski dogovor med lastnico in tožnikoma ni predstavljal pravno upoštevnega dogovora o gradnji, je pravno pravilna. Soglasje lastnice za preureditev podstrešja v stanovanje, ne da bi se posebej dogovorili o nastanku solastninske pravice v deležih za nastanek solastnine, ne zadošča, pa tudi ne konkludentna dejanja, na katera se sklicuje pritožba (privolitev lastnice, neupiranje vlaganju).
Prehod terjatve iz naslova pravdnih stroškov upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo je urejen z ZBPP in ni stvar odločitve pravdnega sodišča v odločbi o stroških pravdnega postopka.
Izrek sodbe, iz katerega ni razvidno, o čem je sodišče po vsebini sploh odločalo (ali je odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja) je nerazumljiv in predstavlja takšno pomanjkljivost, zaradi katere se sodbe ne more preizkusiti.
ZZK-1 člen 29, 29/1, 39, 40, 40/1, 40/1-7, 46, 46/1, 49, 52,55. ZIZ člen 9, 46, 241. SPZ člen 135, 143.
vknjižba zastavne pravice – zastavna pravica na nepremičnini - sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – prisilna hipoteka – nastanek prisilne hipoteke
Na podlagi nepravnomočnega sklepa o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice se dovoli predznamba, na podlagi pravnomočnega sklepa, pa vknjižba hipoteke.
Določb ZZK-1 o zaznambi (nepravnomočnega) sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, ki ima za posledico pridobitev hipoteke, ni mogoče smiselno uporabiti za vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o dovolitvi zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice. Določbe 86. do 88. člena in 90. člena ZZK-1 se nanašajo izključno na zaznambo izvršbe in na vknjižbo na njeni podlagi pridobljene hipoteke in jih ni mogoče širiti.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - pomoč sorodnikov
Ker je premoženje, ki ga zakonca pridobivata, njuno skupno premoženje, prispevki sorodnikov in drugih bližnjih oseb pa povečujejo premoženje kot celoto, po naravi stvari te osebe nudijo pomoč obema zakoncema.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062826
ZOR člen 200, 203.
prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo – vštevanje odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja – zavarovanje pred odgovornostjo
Sodišče prve stopnje je nezgodno zavarovanje pravilno opredelilo kot zavarovanje pred odgovornostjo, ki ga je vzpostavil zavarovanec prve toženke in on tudi plačal zavarovalno premijo. Zato je sledilo uveljavljenemu stališču sodne prakse, da gre za zavarovanje pred odgovornostjo in zato oškodovanec ne more imeti upravičenj iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega.
Otrok v starosti mld. B. (15 let) ima pravico, da tudi sam aktivno sodeluje pri določanju načina izvrševanja stikov s tistim od staršev, s katerim ne živi skupaj oziroma, da z njim vzdržuje stike na način, ki je skladen z otrokovimi željami in potrebami ter njegovimi šolskimi obveznostmi in dejavnostmi v prostem času. Zato je potrebno pri ureditvi stikov s sodno odločbo med tožencem in sinom B. slednjemu omogočiti aktivno vlogo v izvajanju njegove pravice do stikov z očetom.
Čeprav toženec ni zaposlen, pa je zmožen za delo in je glede na svoj način življenja očitno tudi pridobitno zmožen v tolikšni meri, da zmore zaslužiti tudi potrebna sredstva za plačevanje preživnine. Pri tem je pravno neupoštevno toženčevo sklicevanje na urejanje lastne eksistence (bivalnih pogojev), saj je preživninska obveznost do otrok primarna in ima prednost pred vsemi drugimi toženčevimi obveznostmi in željami.
starostna pokojnina – prenehanje zavarovanja – zavarovanje v tujini
Tožnik, ki izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima, kljub temu da je kot delničar in poslovodni organ trgovinske družbe s sedežem v Avstriji vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri avstrijskem nosilcu zavarovanja, pravico do starostne pokojnine (v Sloveniji), ker ni podlage za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, in je s tem izpolnjen pogoj prenehanja zavarovanja iz 2. odstavka 156. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravice do pokojnine.
presoja višine odškodnine po prostem preudarku – pogodba o nakupu poslovnega deleža – kupnina za poslovni delež – določljivost kupnine za poslovni delež – določitev kupnine za poslovni delež – metoda neto sedanje vrednosti aktive – pogodbena volja strank - pogajanja
Dokazno breme o tem, da je bila vrednost družbe T. d.o.o. višja od najnižje vrednosti kupnine, določene v točki 2/a pogodbe (5.000.000,00 SIT), je bilo na tožeči stranki. Slednja je sicer pravočasno predložila svojo (drugačno) cenitev družbe T. d.o.o., ki jo je v skladu s pogodbenimi določili zanjo opravila družba s certifikatom (Te. d.o.o.) po dogovorjeni metodi neto sedanje vrednosti aktive po stanju na dan 31.12.1998, vendar pa je bila ta cenitev le preliminarna ocena vrednosti družbe T. d.o.o. in kot taka neuporabna. Pritožbeno sodišče sodi, da tožeča stranka dokaznega bremena glede višje vrednosti družbe T., kot je določena v točki 2/a pogodbe, ni zmogla. Izvedenec je v svojem mnenju pojasnil tudi, da je dokumentacija, ki bi jo moral uporabiti pri ocenjevanju družbe T. d.o.o., pomanjkljiva in nezadostna ter da dodatne dokumentacije, tudi po zaprosilu, ni uspel pridobiti. Na podlagi povedanega pritožbeno sodišče meni, da ocenitev vrednosti družbe T. d.o.o., po v pogodbi dogovorjeni metodi, ni mogoča, kar še posebej velja ob dejstvu, da družba T. d.o.o. ne deluje več, zaradi česar tudi ne bi bilo mogoče ponovno opraviti kakršnekoli dinamične ali statične ocenitve.
Prvostopno sodišče je nepravilno uporabilo fazo pogajanj kot podlago za določitev višine dogovorjene kupnine. Pogajanja predstavljajo fazo pred sklenitvijo pogodbe, pravdnih strank pa ne zavezujejo, zato je edina upoštevna volja pravdnih strank tista, ki je dogovorjena v sami pogodbi.
izostanek s prvega naroka – zamudna sodba – učinkovanje ustavne odločbe
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-164/09-13 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odst. 282. člena ZPP, po katerem je zamudno sodbo mogoče izdati kljub vloženemu odgovoru na tožbo, če je toženec izostal s prvega naroka. Razveljavljena zakonska določba se tako ne uporablja več za razmerja, nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če do tedaj še ni bilo pravnomočno odločeno..
Ker mora stranka dokazni predlog substancirati, torej natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom ugotovi, bi morala tožnica, ki zatrjuje, da so izvedenska mnenja invalidskih komisij nepristranska, navesti, česa invalidska komisija ni upoštevala ali kaj je napačno ugotovila. Ker tega ni storila, sodišče ni imelo razloga za postavitev sodnega izvedenca.
OZ člen 205. URS člen 147. ZSkuS člen 5, 9. ZZZPB člen 1, 1/4, 6, 6/2, 6/3. ZZZPB-F člen 6, 59. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje.
koncesijsko razmerje – koncesijska pogodba – posredovanje dela študentom in dijakom – študentska organizacija – nepristno poslovodstvo
S sklenitvijo koncesijske pogodbe nastane koncesijsko razmerje, vendar pa slednje ni navadno obligacijsko razmerje. Ena stranka razmerja (koncendent) je namreč nosilec oblasti, njen predmet je podelitev posebne ali izključne pravice za opravljanje določene dejavnost. Ta je sicer pridržana izključno državi ali splošno koncendentu in je pravica monopolne narave, brez katere koncesijskega razmerja ni mogoče pojmovati.
Ni utemeljenih razlogov, da bi tožena stranka, ki je dejavnost posredovanja dela študentom in dijakom opravljala brez sklenjene koncesijske pogodbe, zadržala tako pridobljene koristi (v višini koncesijske dajatve ob upoštevanju normiranih stroškov.