ZD člen 46, 48, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116. OZ člen 546, 547, 548, 549, 550, 551, 552, 553, 554, 555, 556.
nujni dedni delež – obračunska vrednost zapuščine – preužitkarska pogodba – pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja – odplačnost pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je kljub elementu tveganja obstajalo očitno nesorazmerje med dajatvami pogodbenih strank, pri čemer nesorazmerja (pravilno) ni ugotavljalo na podlagi matematična izračunana s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, ampak na podlagi volje in namena pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.
oporoka – nujni delež – vračunanje darila pri oporočnem dedovanju – napotitev na pravdo
Vračunavanje darila pride praviloma v poštev le pri zakonitem dedovanju, pri oporočnem pa tedaj, če je oporočitelj izrecno tako določil.
V obravnavanem primeru je na pravdo treba napotiti dediča, ki zatrjuje obstoj darila. Ta dedič mora dokazati, da je sodedič darilo prejel in v kolikšnem znesku.
ZDR člen 154, 154/1. ZPP člen 315, 315/1, 358, 358/5.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – škoda – predmet dokaznega bremena
Za sam obstoj toženčeve odškodninske odgovornosti tožniku ni treba dokazati vse zatrjevane škode. Zadostuje dokaz, da je do škode prišlo. Določen način nesreče in s tem povezane poškodbe avtomobila pa so predmet dokazovanja v zvezi z višino odškodnine.
procesna sposobnost – opravilna sposobnost – odvzem opravilne sposobnosti - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov
Pojasnilo pooblaščenca, da stranki ni bila odvzeta opravilna sposobnost, ob predloženi zdravstveni dokumentaciji, zatrjevanih tožene stranke in ponujenem dokazu po postavitvi izvedenca psihiatra, ni dovolj za ugotovitev procesne sposobnosti stranke.
Z namestitvijo kamere nad vhod in postavitvijo ogrodja za senčno uto najemnik v stanovanju in vgrajeni opremi ni izvršil takih sprememb, ki bi predstavljale odpovedni razlog po določilu 6. točke 1. odst. 103. čl. SZ-1.
zamudna sodba zaradi nepristopa na narok – odločba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-164/09-13, z dne 4.2.2010 ugotovilo, da je določba 2. odst. 282. člena ZPP v neskladju z URS, ker pomeni prekomeren poseg v ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in zato navedeno določilo razveljavilo. Ker se po 44. členu ZUstS razveljavljeni del zakona ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem učinkovanja razveljavitve, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
starostna pokojnina – prenehanje zavarovanja – zavarovanje v tujini
Tožnik, ki izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima, kljub temu da je kot delničar in poslovodni organ trgovinske družbe s sedežem v Avstriji vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri avstrijskem nosilcu zavarovanja, pravico do starostne pokojnine (v Sloveniji), ker ni podlage za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, in je s tem izpolnjen pogoj prenehanja zavarovanja iz 2. odstavka 156. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravice do pokojnine.
predmet obveznosti – obligacija prizadevanja – obligacija uspeha – nagrada za uspeh – razlaga pogodbenih določil
Tožnik ni bil dolžan le svetovati toženki oziroma vlagati svoj trud le v tej smeri, ampak je bil glede na določila medsebojne pogodbe dolžan pomagati sestaviti vso potrebno razpisno dokumentacijo, izdelati projektno dokumentacijo, poslovna poročila ter vse izjave, potrebne za formalno vložitev zahtevka na razpis. Ni sporno, da tožnik ni pripravil ne projektne dokumentacije ne ostalih dokumentov, ki so bili potrebni za toženkino prijavo na razpis, to pa pomeni, da ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. S toženkinim uspehom na razpisu torej ni nastala njena obveznost plačati tožniku dogovorjeno nagrado, saj tožnik ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti in je toženka pridobila sredstva sklada na podlagi sodelovanja z drugim podjetjem.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0065072
ZZK-1 člen 124, 133, 133/1, 147, 148, 150, 150/1, 150/1-2. ZIZ člen 250, 254, 254/3, 254/4. SPZ člen 274, 274/2, 274/3.
zastavna pravica – zastavna pravica na podlagi sporazuma strank – vknjižba zastavne pravice – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pogoji za dovolitev vpisa – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – uporaba določb ZIZ, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo – prenehanje uporabe določil drugih zakonov
Predlagateljičin zemljiškoknjižni predlog se opira na listino, iz katere izhaja, da naj se vknjižba hipoteke dovoli zoper dolžnico J. Z. kot lastnico stanovanja. Ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga 24.6.2009 J. Z. ni bila vpisana kot lastnica obravnavane nepremičnine, ki je od 10.4.2007 v lasti K. Z.. Iz pravilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev predlaganega vpisa proti K. Z. iz 1. odstavka 150. člena ZZK-1, saj K. Z. ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo hipoteke, razen tega pa tudi ne gre za primer iz 2. alineje 1. odstavka 150. člena ZZK-1 (obstoj odločbe pristojnega organa, ki bi učinkovala proti K. Z. kot udeleženki postopka, v katerem bi bila izdana ta odločba).
ZDen člen 67, 67/3, 72. ZZZDR člen 190, 221. ZD člen 131.
skrbnik denacionaliziranega premoženja – skrbnik za posebne primere – aktivna legitimacija – skrbnik zapuščine – tožba za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja
Skrbnik denacionaliziranega premoženja ima položaj skrbnika za posebne primere, ki lahko samostojno, vendar v varovančevem imenu in za varovančev račun, opravlja vse posle, ki sodijo v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja, ne more pa skrbeti za varovančevo premoženje v svojem imenu oziroma za svoj račun. Zato ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe na plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja, pač pa so to le dediči upravičencev podržavljenega premoženja.
OZ člen 205. URS člen 147. ZSkuS člen 5, 9. ZZZPB člen 1, 1/4, 6, 6/2, 6/3. ZZZPB-F člen 6, 59. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje.
koncesijsko razmerje – koncesijska pogodba – posredovanje dela študentom in dijakom – študentska organizacija – nepristno poslovodstvo
S sklenitvijo koncesijske pogodbe nastane koncesijsko razmerje, vendar pa slednje ni navadno obligacijsko razmerje. Ena stranka razmerja (koncendent) je namreč nosilec oblasti, njen predmet je podelitev posebne ali izključne pravice za opravljanje določene dejavnost. Ta je sicer pridržana izključno državi ali splošno koncendentu in je pravica monopolne narave, brez katere koncesijskega razmerja ni mogoče pojmovati.
Ni utemeljenih razlogov, da bi tožena stranka, ki je dejavnost posredovanja dela študentom in dijakom opravljala brez sklenjene koncesijske pogodbe, zadržala tako pridobljene koristi (v višini koncesijske dajatve ob upoštevanju normiranih stroškov.
Upravitelj zapuščine je lahko tudi eden izmed dedičev. Popis zapuščine opravi izvršitelj ali notar ali delavec sodišča, ki ga določi sodišče, ne pa tudi upravitelj zapuščine.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 43. ZEN člen 8. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice – dobrovernost – zakonita posest – dobroverna posest – lastniška posest – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo – evidentiranje nepremičnin – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last. Dobrovernosti ni, če posestnik ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
Ob upoštevanju materialnopravnih izhodišč sta bila tožnica in pred njo njen pokojni mož dobroverna posestnika sporne nepremičnine, saj sta jo uživala v prepričanju, da je njuna, kljub dejstvu, da sta oba vedela, da stanje v zemljiški knjigi ni urejeno.
Sodni odločbi res ne bo priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki bi ga med sodnim postopkom izdelal sodni izvedenec geodetske stroke, saj glede na postavljeni tožbeni zahtevek in razpoložljive podatke, s katerimi Geodetska pisarna Trebnje razpolaga, pridobljeni pa so bili v predpisanem upravnem postopku, to ni bilo potrebno. Z vsemi podatki, ki jih mora vsebovati elaborat, Geodetska pisarna Trebnje že razpolaga, saj je bil postopek parcelacije v letu 1993 izveden v upravnem postopku po tedaj veljavnem Zakonu o zemljiškem katastru in ob upoštevanju Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0055710
ZPPSL člen 39, 39/1, 41, 47, 62, 64, 64/3. ZOR člen 277, 277/1, 336.
predpravdno pobotanje – materialno pobotanje – procesno pobotanje – ugotovljena terjatev – plačilo terjatve pod pogoji potrjene prisilne poravnave – pogodbeno pravo – ugotavljanje pogodbenega prava
Toženčeva pobotna izjava (predlog za kompenzacijo) je bila za določene terjatve podana za naprej; to je v času, ko nekatere toženčeve terjatve do tožeče stranke, še niso zapadle v plačilo. Na podlagi take pobotne izjave do pobotanja terjatev ni moglo priti, saj niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot. Je pa do pobota terjatev prišlo na dan začetka postopka prisilne poravnave nad tožečo stranko. Toženčeve terjatve, ki jih je bilo mogoče na dan, ko se je začel postopek prisilne poravnave, pobotati s tožnikovo (dolžnikovo) nasprotno terjatvijo, veljajo namreč za pobotane.
program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Pritožnik sicer utemeljeno navaja, da ZVCP-1 določa obvezno usposabljanje le v primeru, ko storilec zbere med trinajst in sedemnajst kazenskih točk in da ne določa pravil za tiste, ki si želijo prostovoljnega usposabljanja, vendar pa prav, upoštevajoč pritožbeni argument o enakem obravnavanju kandidatov, ki se »morajo«, in tistih, ki se »želijo« prostovoljno usposabljati, ni mogoče določbe 2. odstavka 189. člena ZVCP-1 razlagati tako, kot to uveljavlja v pritožbi. V obeh primerih morata biti namreč položaja enaka, to pa je, da ima možnost izbrisa štirih kazenskih točk le tisti imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže trinajst kazenskih točk, pa ne preseže sedemnajst kazenskih točk.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0007107
ZIZ člen 57, 58, 272, 272/2, 239. OZ člen 427.
začasna odredba na izročitev listin – vročanje odgovora na ugovor dolžniku – prevzem dolga - privolitev upnika v prevzem dolga
Postopek zavarovanja se po vložitvi ugovora ne prelevi v pravdni postopek,v katerem bi si stranki lahko v nedogled izmenjavali vloge in se o njih izjavljali, pač pa mora biti še vedno zelo hiter in učinkovit. ZIZ dopušča sodišču, da o ugovoru odloči, ne da bi dolžniku dalo možnost, da se o upnikovem odgovoru na ugovor izjavi.
Prevzem dolga pomeni poseg v obstoječo pogodbo med strankama, saj spreminja pravice in obveznosti pogodbenih strank, zato bi ga lahko (poleg zakonitih zastopnikov) sklenile le osebe, ki bi imele izrecno pooblastilo zakonitih zastopnikov za takšen poseg. Slednje še toliko bolj velja za upnika, katerega privolitev se za prevzem dolga zahteva.
Privolitev upnika v prevzem dolga mora biti zavestna, svobodna in resna, privoliti mora v pogodbo, ki jo on sam razume in dojema kot pogodbo o prevzemu dolga. V konkretnem primeru bi torej dolžnik moral izkazati, da je upnik dogovor, sklenjen na sestanku 22.10.2009, štel za dogovor o prevzemu dolga, in ne zadostuje, da ga je kot takega razumel dolžnik.
Položaj, v katerem pravilno poučena obtoženec in zagovornik ne napovesta pritožbe, je enak položaju, v katerem se obtoženec z izjavo izrecno odpove pravici do pritožbe ali jo umakne. Postopanje sodišča prve stopnje, ki je izdalo sodbo z obrazložitvijo in pravnim poukom o dovoljeni pritožbi, čeprav obtoženec in zagovornik pritožbe nista napovedala, ne daje podlage za odločitev, da je zagovornikova pritožba dovoljena.
zaslišanje obdolženca – izrek sodbe brez zaslišanja obdolženca – vabilo – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje – domneva vročitve – opravičilo izostanka – prepoved zlorabe pravic
Ocena o tem, ali je razlog za izostanek utemeljen ali ne, torej ali gre za opravičljiv izostanek ali ne, je v domeni sodišča. Sodišče si mora prizadevati, da izvede postopek brez zavlačevanja in onemogoči sleherno zlorabo pravic, ki gredo udeležencem v postopku.
Obdolženec se pred razpisanim narokom ni prepričal, ali je narok preložen ali ne. Če sodišče naroka ne preloži oziroma stranke ne obvesti, da je prošnji za preložitev naroka ugodilo, velja domneva, da prošnji za preložitev naroka ni bilo ugodeno, in je v takem primeru procesni položaj obdolženca, ki se ne zglasi na narok, na katerega je bil pravilno povabljen, enak kot da izostanka ne opraviči.
fikcija umika tožbe – obrazložitev sklepa o ustavitvi postopka
V zadevi ni jasno, kaj je bil razlog, da se je že končana glavna obravnava začela znova. Tudi v izpodbijanem sklepu prvostopno sodišče te okoliščine ni pojasnilo, kot tudi ne, zakaj ni izdalo sodbe na podlagi stanja spisa v skladu s 4. in 5. odstavkom 282. člena ZPP, temveč se je odločilo za najstrožjo sankcijo za tožečo stranko, torej da naj bi ta, ker se naroka ni udeležila, tožbo umaknila.
Določili 4. in 5. odstavka 282. člena ZPP je možno uporabiti skrajno restriktivno, v skladu s kontekstom, ki izhaja iz ustavne odločbe glede 2. odstavka 282. člena ZPP. To pa pomeni, da ne sme iti za prekomerne posege, da je potrebno varovati pošteno sojenje in da mora biti odločitev sodišča v skladu z načelom sorazmernosti. Vsekakor bi moralo biti obrazloženo, zakaj meritorna odločba ni mogoča.
odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odškodnina zaradi opustitve ukrepov iz varstva pri delu – neustrezna oprema
Dokazno breme krivdne odgovornosti tožene stranke kot delodajalca za nastalo delovno nezgodo je bilo na strani tožeče stranke (ZZZS). Vendar se pritožbeno sodišče strinja z oceno izpodbijane sodbe, da je tožeča stranka povsem konkretno očitala toženi stranki, kako je prišlo do poškodbe njenega delavca in sicer zaradi neustrezno vzdrževane delovne opreme, te trditve pa je tudi dokazala.