predmet obveznosti – obligacija prizadevanja – obligacija uspeha – nagrada za uspeh – razlaga pogodbenih določil
Tožnik ni bil dolžan le svetovati toženki oziroma vlagati svoj trud le v tej smeri, ampak je bil glede na določila medsebojne pogodbe dolžan pomagati sestaviti vso potrebno razpisno dokumentacijo, izdelati projektno dokumentacijo, poslovna poročila ter vse izjave, potrebne za formalno vložitev zahtevka na razpis. Ni sporno, da tožnik ni pripravil ne projektne dokumentacije ne ostalih dokumentov, ki so bili potrebni za toženkino prijavo na razpis, to pa pomeni, da ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. S toženkinim uspehom na razpisu torej ni nastala njena obveznost plačati tožniku dogovorjeno nagrado, saj tožnik ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti in je toženka pridobila sredstva sklada na podlagi sodelovanja z drugim podjetjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065002
ZOR člen 73, 630, 630/1, 630/2, 623, 623/2. ZPP člen 8.
gradbena pogodba – pogodba o delu – teorija o realizaciji – realizacija gradbene pogodbe – gradbeni dnevnik – prosta dokazna ocena
Če bi tožena stranka s svojim podpisom potrdila gradbene dnevnike in obračunske liste gradbene knjige, bi to pomenilo, da je priznala kot resnične podatke o vrstah in količini izvedenih del, ki so navedena v teh listinah, zaradi česar se sodišču ne bi bilo potrebno ukvarjati z ugotavljanjem teh dejstev. Če tožena stranka tega ni storila (kot v obravnavanem primeru), pa to še ne pomeni, da te listine nimajo nobenega dokaznega pomena, ampak mora tožeča stranka v takšnem primeru na drug način oziroma še z drugimi dokazi dokazovati trditev, da so bila v teh listinah prikazana dela res izvedena.
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 18, 115, 115/1, 124, 147, 148, 148/1, 148/1-1, 148/1-3, 149, 149/3, 149/3-1, 149/4. ZEN člen 18.
vknjižba lastninske pravice- zemljiškoknjižno dovolilo – stanje zemljiške knjige ob vpisu – popolnost zemljiškoknjižnega dovolila – označba nepremičnine – zemljiški kataster – overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu po začetku zemljiškoknjižnega postopka
Zahtevek za vknjižbo ni utemeljen, če se vknjižba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je bil podpis overjen po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek.
Zemljiškoknjižno sodišče sicer ne sme presojati materialnopravne pravilnosti predložene listine. Za obravnavani primer pa je odločilnega pomena, da mora po izrecnem pravilu 4. odst. 149. člena ZZK-1 presojati popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.
Vpisa ni mogoče dovoliti, če so podatki o nepremičnini v zemljiškoknjižnem dovolilu nepopolni ali nejasni.
ZPIZ-1 člen 110, 110/3, 110/6, 421, 427, 427/4. ZPIZ člen 72, 72/1, 72/1-2, 72/1-3, 72/2.
družinska pokojnina – ohranitev pravice po prejšnjih predpisih
Ker tožnica ni dopolnila 45 let starosti pred 31. 12. 1999, ji pravice do družinske pokojnine po 4. odstavku 427. člena ZPIZ-1 ni mogoče priznati, ko je dopolnila 50 let starosti.
URS člen 22. ZPP člen 282/2, 318/1, 339/2-7. ZUstS člen 44.
zamudna sodba – nepristop tožene stranke na poravnalni narok – odločba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je v odločbi, št. U-I-164/09-13, z dne 4. 2. 2010 ugotovilo, da je določba 2. odst. 282. člena ZPP v neskladju z URS, ker pomeni prekomeren poseg v ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in zato navedeno določbo razveljavilo. Ker se po 44. členu ZUstS razveljavljeni del zakona ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem učinkovanja razveljavitve, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
nepremoženjska škoda – razžalitev dobrega imena in časti – opravičilo toženca
Subjektivno doživljanje oškodovanca je treba objektivizirati. Že sodišče prve stopnje je upoštevalo tožnikov demanti, poleg tega pa tožnik tudi sam v tožbi navaja, da se je v zvezi s kazensko zasebno tožbo toženec na glavni obravnavi 9.6.2005 tožniku opravičil.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – pravnomočnost sklepa o izvršbi – izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Pravnomočnost sklepa o izvršbi je pogoj za dovolitev zaznambe izvršbe pri nepremičnini zgolj v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine.
presoja višine odškodnine po prostem preudarku – pogodba o nakupu poslovnega deleža – kupnina za poslovni delež – določljivost kupnine za poslovni delež – določitev kupnine za poslovni delež – metoda neto sedanje vrednosti aktive – pogodbena volja strank - pogajanja
Dokazno breme o tem, da je bila vrednost družbe T. d.o.o. višja od najnižje vrednosti kupnine, določene v točki 2/a pogodbe (5.000.000,00 SIT), je bilo na tožeči stranki. Slednja je sicer pravočasno predložila svojo (drugačno) cenitev družbe T. d.o.o., ki jo je v skladu s pogodbenimi določili zanjo opravila družba s certifikatom (Te. d.o.o.) po dogovorjeni metodi neto sedanje vrednosti aktive po stanju na dan 31.12.1998, vendar pa je bila ta cenitev le preliminarna ocena vrednosti družbe T. d.o.o. in kot taka neuporabna. Pritožbeno sodišče sodi, da tožeča stranka dokaznega bremena glede višje vrednosti družbe T., kot je določena v točki 2/a pogodbe, ni zmogla. Izvedenec je v svojem mnenju pojasnil tudi, da je dokumentacija, ki bi jo moral uporabiti pri ocenjevanju družbe T. d.o.o., pomanjkljiva in nezadostna ter da dodatne dokumentacije, tudi po zaprosilu, ni uspel pridobiti. Na podlagi povedanega pritožbeno sodišče meni, da ocenitev vrednosti družbe T. d.o.o., po v pogodbi dogovorjeni metodi, ni mogoča, kar še posebej velja ob dejstvu, da družba T. d.o.o. ne deluje več, zaradi česar tudi ne bi bilo mogoče ponovno opraviti kakršnekoli dinamične ali statične ocenitve.
Prvostopno sodišče je nepravilno uporabilo fazo pogajanj kot podlago za določitev višine dogovorjene kupnine. Pogajanja predstavljajo fazo pred sklenitvijo pogodbe, pravdnih strank pa ne zavezujejo, zato je edina upoštevna volja pravdnih strank tista, ki je dogovorjena v sami pogodbi.
Prehod terjatve iz naslova pravdnih stroškov upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo je urejen z ZBPP in ni stvar odločitve pravdnega sodišča v odločbi o stroških pravdnega postopka.
zaslišanje obdolženca – izrek sodbe brez zaslišanja obdolženca – vabilo – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje – domneva vročitve – opravičilo izostanka – prepoved zlorabe pravic
Ocena o tem, ali je razlog za izostanek utemeljen ali ne, torej ali gre za opravičljiv izostanek ali ne, je v domeni sodišča. Sodišče si mora prizadevati, da izvede postopek brez zavlačevanja in onemogoči sleherno zlorabo pravic, ki gredo udeležencem v postopku.
Obdolženec se pred razpisanim narokom ni prepričal, ali je narok preložen ali ne. Če sodišče naroka ne preloži oziroma stranke ne obvesti, da je prošnji za preložitev naroka ugodilo, velja domneva, da prošnji za preložitev naroka ni bilo ugodeno, in je v takem primeru procesni položaj obdolženca, ki se ne zglasi na narok, na katerega je bil pravilno povabljen, enak kot da izostanka ne opraviči.
Položaj, v katerem pravilno poučena obtoženec in zagovornik ne napovesta pritožbe, je enak položaju, v katerem se obtoženec z izjavo izrecno odpove pravici do pritožbe ali jo umakne. Postopanje sodišča prve stopnje, ki je izdalo sodbo z obrazložitvijo in pravnim poukom o dovoljeni pritožbi, čeprav obtoženec in zagovornik pritožbe nista napovedala, ne daje podlage za odločitev, da je zagovornikova pritožba dovoljena.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0007107
ZIZ člen 57, 58, 272, 272/2, 239. OZ člen 427.
začasna odredba na izročitev listin – vročanje odgovora na ugovor dolžniku – prevzem dolga - privolitev upnika v prevzem dolga
Postopek zavarovanja se po vložitvi ugovora ne prelevi v pravdni postopek,v katerem bi si stranki lahko v nedogled izmenjavali vloge in se o njih izjavljali, pač pa mora biti še vedno zelo hiter in učinkovit. ZIZ dopušča sodišču, da o ugovoru odloči, ne da bi dolžniku dalo možnost, da se o upnikovem odgovoru na ugovor izjavi.
Prevzem dolga pomeni poseg v obstoječo pogodbo med strankama, saj spreminja pravice in obveznosti pogodbenih strank, zato bi ga lahko (poleg zakonitih zastopnikov) sklenile le osebe, ki bi imele izrecno pooblastilo zakonitih zastopnikov za takšen poseg. Slednje še toliko bolj velja za upnika, katerega privolitev se za prevzem dolga zahteva.
Privolitev upnika v prevzem dolga mora biti zavestna, svobodna in resna, privoliti mora v pogodbo, ki jo on sam razume in dojema kot pogodbo o prevzemu dolga. V konkretnem primeru bi torej dolžnik moral izkazati, da je upnik dogovor, sklenjen na sestanku 22.10.2009, štel za dogovor o prevzemu dolga, in ne zadostuje, da ga je kot takega razumel dolžnik.
prodaja kmetijskih zemljišč - konkurenca zakonitih predkupnih pravic - zakonita predkupna pravica solastnika in občine
Določila 89 člena ZUreP-1 so jasna, da je nična kupna pogodba, sklenjena v nasprotju z določili tega člena. Tako se pokaže, da je bila toženkina dosedanja prodajna aktivnost po določilih ZKZ preuranjena, saj jo veže uveljavljanje zakonitega predkupnega upravičenja Občine Y po določilih ZUreP-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0061833
OZ člen 131, 131/1, 239, 239/2, 240.
poslovna odškodninska odgovornost – prisilna poravnava kot vzrok neplačila – namen prisilne poravnave – namerno neplačilo
Tožeča stranka glede protipravnosti (oziroma kršitve pogodbene obveznosti, ki ima znake protipravnega ravnanja) ni zmogla dokaznega bremena. Ni namreč uspela dokazati, da tožena stranka tožeči stranki pogodbenih obveznosti namenoma ni poravnala. Namen prisilne poravnave je odprava dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti oziroma prezadolženosti dolžnika, torej odprava ekonomskega stanja, zaradi katerega se nad dolžnikom lahko začne stečajni postopek. V primeru potrjene prisilne poravnave nad dolžnikom so upnikom zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Namen prisilne poravnave naj bi se torej odražal v zgodnji odpravi prezadolženosti dolžnika. Na tem mestu velja poudariti, da je upnik kot dober gospodarstvenik dolžan pretehtati rizike svojega poslovnega odnosa z dolžnikom, z vstopom v to razmerje naj bi po naravi stvari namreč prevzel tudi del tveganja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0055710
ZPPSL člen 39, 39/1, 41, 47, 62, 64, 64/3. ZOR člen 277, 277/1, 336.
predpravdno pobotanje – materialno pobotanje – procesno pobotanje – ugotovljena terjatev – plačilo terjatve pod pogoji potrjene prisilne poravnave – pogodbeno pravo – ugotavljanje pogodbenega prava
Toženčeva pobotna izjava (predlog za kompenzacijo) je bila za določene terjatve podana za naprej; to je v času, ko nekatere toženčeve terjatve do tožeče stranke, še niso zapadle v plačilo. Na podlagi take pobotne izjave do pobotanja terjatev ni moglo priti, saj niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot. Je pa do pobota terjatev prišlo na dan začetka postopka prisilne poravnave nad tožečo stranko. Toženčeve terjatve, ki jih je bilo mogoče na dan, ko se je začel postopek prisilne poravnave, pobotati s tožnikovo (dolžnikovo) nasprotno terjatvijo, veljajo namreč za pobotane.