ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 43. ZEN člen 8. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice – dobrovernost – zakonita posest – dobroverna posest – lastniška posest – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo – evidentiranje nepremičnin – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Ob presoji dobrovernosti posesti po ODZ in ZTLR je sodna praksa vse do leta 2002 upoštevala, da je dobroveren ali pošten posestnik tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last. Dobrovernosti ni, če posestnik ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
Ob upoštevanju materialnopravnih izhodišč sta bila tožnica in pred njo njen pokojni mož dobroverna posestnika sporne nepremičnine, saj sta jo uživala v prepričanju, da je njuna, kljub dejstvu, da sta oba vedela, da stanje v zemljiški knjigi ni urejeno.
Sodni odločbi res ne bo priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki bi ga med sodnim postopkom izdelal sodni izvedenec geodetske stroke, saj glede na postavljeni tožbeni zahtevek in razpoložljive podatke, s katerimi Geodetska pisarna Trebnje razpolaga, pridobljeni pa so bili v predpisanem upravnem postopku, to ni bilo potrebno. Z vsemi podatki, ki jih mora vsebovati elaborat, Geodetska pisarna Trebnje že razpolaga, saj je bil postopek parcelacije v letu 1993 izveden v upravnem postopku po tedaj veljavnem Zakonu o zemljiškem katastru in ob upoštevanju Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel.
Izrek sodbe, iz katerega ni razvidno, o čem je sodišče po vsebini sploh odločalo (ali je odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja) je nerazumljiv in predstavlja takšno pomanjkljivost, zaradi katere se sodbe ne more preizkusiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058445
ZPP člen 14, 213, 214/1, 214/2, 287/1, 339/2-14. ZVZD člen 5/1, 5/3. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme člen 3-a, 4, 4/1. Pravilnik o tehničnih normativih za dvigala na električni pogon člen 62.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – varnost in zdravje pri delu – preprečevanje nevarnosti pri delu – opustitev varnostnih ukrepov – vzdrževanje dvigala – prenos strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu na drugega - višina škode – potrebnost dokaznega postopka – vezanost na sodbo kazenskega sodišča
Obramba prvotožene stranke, da za delovno nezgodo odgovarja izključno drugotožena stranka, ker je s pogodbo dne 16.2.1999 prevzela dolžnost vzdrževanja dvigal, je nerelevantna. Po 1. odst. 5. člena ZVZD je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, v ta namen pa izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Tudi če delodajalec prenese strokovne naloge na področju varnosti in zdravja pri delu na strokovnega delavca ali strokovno službo, ga po 3. odst. istega člena to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. Prevedeno v konkretni primer: tudi, če je bilo s pogodbo prenešeno vzdrževanje dvigal na drugotoženo stranko, se prvotožena stranka v razmerju do tožeče stranke kot oškodovanca ne more razbremeniti odgovornosti za nastalo delovno nezgodo in njene posledice.
Po 14. členu ZPP je sodišče v pravdnem postopku, če temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, in to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Ker pa so predpostavke za obstoj kazenske odgovornosti drugačne kot za obstoj civilne odškodninske odgovornosti, z izidom kazenskega postopka tožena stranka ne more dokazovati neobstoja svoje odgovornosti v obravnavanem primeru.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062805
SPZ člen 28, 44.
zunajknjižno priposestvovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – povrnitev pravdnih stroškov po delnem umiku tožbe
Tožničin interes za ugotovitveno tožbo je podan v nujnosti listine o priposestvovani lastninski pravici, ki je potrebna za vknjižbo te pravice v zemljiški knjigi. To listino predstavlja prav sodba o ugotovitvi lastninske pravice.
Res je, da v urejenem stvarnopravnem sistemu zunajknjižno priposestvovanje stanovanja, ki ga oseba kupi, pa se ne vknjiži, načeloma ni mogoče. Tudi komentatorji SPZ dopuščajo izjeme. Najbolj pogosta izjema bo ravno takšna, ko je neurejeno zemljiškoknjižno stanje (se pravi neskladje med subjektivnim prepričanjem posestnika na eni ter objektivnim stanjem v zemljiški knjigi na drugi strani) v pretežni meri posledica neurejenega zemljiškoknjižnega stanja v preteklosti.
Ni izključena možnost zunajknjižnega priposestvovanja, četudi je subjektivna dobra vera plod sklenitve prodajne pogodbe, ki ni bila zemljiškoknjižno realizirana.
ugotovitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - dogovor o gradnji - ustvaritev nove stvari - povrnitev vlaganj - zastaranje
Ocena prvega sodišča, da ugotovljeni dejanski dogovor med lastnico in tožnikoma ni predstavljal pravno upoštevnega dogovora o gradnji, je pravno pravilna. Soglasje lastnice za preureditev podstrešja v stanovanje, ne da bi se posebej dogovorili o nastanku solastninske pravice v deležih za nastanek solastnine, ne zadošča, pa tudi ne konkludentna dejanja, na katera se sklicuje pritožba (privolitev lastnice, neupiranje vlaganju).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - POGODBENO PRAVO
VSL0059205
ZDen člen 15, 15/1, 67, 78. ZPP člen 72/2, 280, 286b, 339, 339/2-8. SZ člen 53.
odpoved najemne pogodbe - denacionalizirano premoženje - upravičenja skrbnika za poseben primer - aktivna legitimacija - razpis naroka - preložitev naroka - označba stranke - pritožbene novote - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga
V kolikor je toženec menil, da nima dovolj časa za pripravo na (zadnjo) glavno obravnavo, bi lahko (pravočasno) predlagal preložitev naroka. Zato ni mogoče šteti, da zatrjevane procesne kršitve (8. točka 2. odst. 339. čl. ZPP) ni mogel uveljavljati brez svoje krivde že pred sodiščem prve stopnje.
Predodelitev spisa zaradi bolezni sodnika predvideva 162. čl. Sodnega reda, zato je neutemeljen očitek, da o zadevi ni sodil zakoniti sodnik.
Kot stranka v postopku lahko nastopajo tudi dediči upravičenke (ki ji je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno stanovanje, glede katerega se zahteva odpoved najemne pogodbe), ne da bi bili ti poimensko navedeni.
Med pravdo plačani obroki najemnine ne vplivajo na pravico tožeče stranke do odpovedi najemne pogodbe zaradi razlogov po 53. čl. SZ.
Ker je sodišče v dokaznem postopku na predlog toženca izvedlo dokaz s pridobitvijo dopolnilnega mnenja zdravstvene komisije, kljub razhajanjem med dopolnilnim mnenjem zdravstvene komisije in zdravstveno dokumentacijo pa ni izvedlo dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca, ki ga je predlagala tožnica, je bila tožnica prizadeta v procesni pravici do obravnavanja pred sodiščem.
zamudna sodba zaradi nepristopa na narok – odločba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-164/09-13, z dne 4.2.2010 ugotovilo, da je določba 2. odst. 282. člena ZPP v neskladju z URS, ker pomeni prekomeren poseg v ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in zato navedeno določilo razveljavilo. Ker se po 44. členu ZUstS razveljavljeni del zakona ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem učinkovanja razveljavitve, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZD člen 46, 48, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116. OZ člen 546, 547, 548, 549, 550, 551, 552, 553, 554, 555, 556.
nujni dedni delež – obračunska vrednost zapuščine – preužitkarska pogodba – pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja – odplačnost pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je kljub elementu tveganja obstajalo očitno nesorazmerje med dajatvami pogodbenih strank, pri čemer nesorazmerja (pravilno) ni ugotavljalo na podlagi matematična izračunana s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, ampak na podlagi volje in namena pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.
URS člen 22. ZPP člen 282/2, 318/1, 339/2-7. ZUstS člen 44.
zamudna sodba – nepristop tožene stranke na poravnalni narok – odločba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je v odločbi, št. U-I-164/09-13, z dne 4. 2. 2010 ugotovilo, da je določba 2. odst. 282. člena ZPP v neskladju z URS, ker pomeni prekomeren poseg v ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in zato navedeno določbo razveljavilo. Ker se po 44. členu ZUstS razveljavljeni del zakona ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem učinkovanja razveljavitve, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZENPP člen 8, 9. ZSKZDČEU člen 44. ZKP člen 372, 372/3.
Zakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo – Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU – evropski priporni nalog – načelo specialnosti
Kadar obdolženec v tujini poda izjavo, da želi, da se ga izroči Sloveniji samo zaradi kaznivega dejanja navedenega v evropskem pripornem nalogu, ki ga je izdalo slovensko sodišče, ga je v Sloveniji mogoče preganjati, zoper njega izvršiti kazen in ga predati drugi državi članici samo zaradi tega kaznivega dejanja (načelo specialnosti). Za pregon ostalih kaznivih dejanj, ki jih je storil pred izročitvijo, če se obdolženec sklicuje na to načelo, mora sodišče pridobiti od tujih pristojnih pravosodnih organov soglasje za pregon obdolženca.
ZENPP je veljal od 1.5.2005 do 23.02.2008, ki je pričel veljati ZSKZDČEU, ZENPP pa se uporablja le za postopke izvršitve naloga, ki ga je pristojni organ Republike Slovenije prejel pred dnem začetka veljavnosti ZSKZDČEU. Oba zakona poznata načelo specialnosti kot tudi izjeme od tega načela.
program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Pritožnik sicer utemeljeno navaja, da ZVCP-1 določa obvezno usposabljanje le v primeru, ko storilec zbere med trinajst in sedemnajst kazenskih točk in da ne določa pravil za tiste, ki si želijo prostovoljnega usposabljanja, vendar pa prav, upoštevajoč pritožbeni argument o enakem obravnavanju kandidatov, ki se »morajo«, in tistih, ki se »želijo« prostovoljno usposabljati, ni mogoče določbe 2. odstavka 189. člena ZVCP-1 razlagati tako, kot to uveljavlja v pritožbi. V obeh primerih morata biti namreč položaja enaka, to pa je, da ima možnost izbrisa štirih kazenskih točk le tisti imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže trinajst kazenskih točk, pa ne preseže sedemnajst kazenskih točk.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0007107
ZIZ člen 57, 58, 272, 272/2, 239. OZ člen 427.
začasna odredba na izročitev listin – vročanje odgovora na ugovor dolžniku – prevzem dolga - privolitev upnika v prevzem dolga
Postopek zavarovanja se po vložitvi ugovora ne prelevi v pravdni postopek,v katerem bi si stranki lahko v nedogled izmenjavali vloge in se o njih izjavljali, pač pa mora biti še vedno zelo hiter in učinkovit. ZIZ dopušča sodišču, da o ugovoru odloči, ne da bi dolžniku dalo možnost, da se o upnikovem odgovoru na ugovor izjavi.
Prevzem dolga pomeni poseg v obstoječo pogodbo med strankama, saj spreminja pravice in obveznosti pogodbenih strank, zato bi ga lahko (poleg zakonitih zastopnikov) sklenile le osebe, ki bi imele izrecno pooblastilo zakonitih zastopnikov za takšen poseg. Slednje še toliko bolj velja za upnika, katerega privolitev se za prevzem dolga zahteva.
Privolitev upnika v prevzem dolga mora biti zavestna, svobodna in resna, privoliti mora v pogodbo, ki jo on sam razume in dojema kot pogodbo o prevzemu dolga. V konkretnem primeru bi torej dolžnik moral izkazati, da je upnik dogovor, sklenjen na sestanku 22.10.2009, štel za dogovor o prevzemu dolga, in ne zadostuje, da ga je kot takega razumel dolžnik.
Odvetnikovo skrbnost oziroma njegovo odgovornost za „napačen“ pravni nasvet je treba presojati prav v kontekstu okoliščin, na katere opozarja pritožnica. Če držijo pritožbene navedbe, da delodajalec v sodnem postopku ne more več sanirati napačne pravne kvalifikacije odpovednega razloga, smejo biti zahteve po profesionalni skrbnosti odvetnika tudi glede materialnopravne pravilnosti njegovih nasvetov na takšnem področju toliko strožje in je tudi standard skrbnosti, ki se od odvetnika pričakuje, ustrezno višji.
Tožeča stranka se je v tožbi sklicevala na odškodninski zahtevek, ki ga je že pred vložitvijo tožbe posredovala toženi stranki in ga je tožbi tudi priložila. Navedeni zahtevek, v katerem je opredeljena vsebina posameznih postavk odškodninskega zahtevka, je potrebno upoštevati kot zatrjevano dejansko podlago tožbe. Postopkovno pravilo, da trditvene podlage zahtevka ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov, namreč ne velja v celoti za listine, ki jih stranka predloži v spis. Če so le-te dovolj določne in vsebujejo razumljive podatke, zadostuje, da se stranka v vlogah nanje sklicuje, ne da bi ji bilo treba posebej prepisovati vsebino teh listin v vloge.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0055710
ZPPSL člen 39, 39/1, 41, 47, 62, 64, 64/3. ZOR člen 277, 277/1, 336.
predpravdno pobotanje – materialno pobotanje – procesno pobotanje – ugotovljena terjatev – plačilo terjatve pod pogoji potrjene prisilne poravnave – pogodbeno pravo – ugotavljanje pogodbenega prava
Toženčeva pobotna izjava (predlog za kompenzacijo) je bila za določene terjatve podana za naprej; to je v času, ko nekatere toženčeve terjatve do tožeče stranke, še niso zapadle v plačilo. Na podlagi take pobotne izjave do pobotanja terjatev ni moglo priti, saj niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot. Je pa do pobota terjatev prišlo na dan začetka postopka prisilne poravnave nad tožečo stranko. Toženčeve terjatve, ki jih je bilo mogoče na dan, ko se je začel postopek prisilne poravnave, pobotati s tožnikovo (dolžnikovo) nasprotno terjatvijo, veljajo namreč za pobotane.
Položaj, v katerem pravilno poučena obtoženec in zagovornik ne napovesta pritožbe, je enak položaju, v katerem se obtoženec z izjavo izrecno odpove pravici do pritožbe ali jo umakne. Postopanje sodišča prve stopnje, ki je izdalo sodbo z obrazložitvijo in pravnim poukom o dovoljeni pritožbi, čeprav obtoženec in zagovornik pritožbe nista napovedala, ne daje podlage za odločitev, da je zagovornikova pritožba dovoljena.