družba z omejeno odgovornostjo - izpodbijanje sklepa skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - delitev bilančnega dobička - nedelitev bilančnega dobička - kriterij nujnosti - zadržanje bilančnega dobička - družbena pogodba - pogodbena določila - dopuščena revizija
Družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo imajo pravico izpodbijati sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, razen če družbena pogodba možnosti nedelitve bilančnega ne ureja drugače.
invalidnost - III. kategorija invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto - definicija poklica in invalidnosti - preostala delovna zmožnost - datum nastanka invalidnosti
V svoji delovni karieri je tožnik opravljal številna dela. V skladu z zakonsko definicijo poklica je treba pri ugotavljanju preostale delovne zmožnosti upoštevati vsa ta dela in ne samo izobrazbe.
Ali je invalidnost podana, je mogoče ugotavljati šele po tem, ko sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in se zaradi njih zmanjša možnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta. Zato datuma poškodbe ni mogoče upoštevati kot dan nastanka invalidnosti, saj takrat še niso bile znane posledice poškodbe in uspeh zdravljenja.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3, 259, 259/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
Z namenom, da komunalni prispevek ne bo odmerjen (ker naj bi se "pobotal" z nepravilno odmerjenim iz leta 2009) tožnica v odločbo ni vpisala povečanja tlorisne površine, v tej posledici pa odločba investitorja ni zavezovala k plačilu komunalnega prispevka (ki bi moral biti odmerjen v višini 50.888,25 EUR, če bi bilo povečanje tlorisne površine upoštevano). To pomeni, da je podpisala odločbo z neresnično vsebino. Ne drži, da zaradi tega ni dokazan namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, saj je z izdajo odločbe omogočila investitorju, da mu komunalni prispevek ni bil odmerjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00012135
ZFPPIPP člen 261, 261/1. ZPP člen 384, 384/1.
obstoj terjatve - pobotni ugovor - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - zakonsko pobotanje - dovoljenost revizije
Tožena stranka v reviziji utemeljeno opozarja, da je ena od materialnopravnih posledic začetka stečajnega postopka tudi pobotanje terjatev stečajnega dolžnika s terjatvami upnika, ki so obstajale ob začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 261. člena ZFPPIPP). Ker takšen materialnopravni učinek nastane neposredno na podlagi zakona, postane vprašanje obstoja nasprotnih terjatev ob začetku stečajnega postopka nad tožečo stranki relevantno za pravilno ugotovitev višine obveznosti tožene stranke. Ob predpostavki obstoja nasprotnih terjatev veljata terjatvi za pobotani do višine nižje terjatve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - objektivni kriterij - subjektivna ocena - sodna razveza
Toženka sodišču očita, da je s presojo postopka ugotavljanja tožničine delovne uspešnosti nedopustno poseglo v sistem ocenjevanja delovne uspešnosti pri toženki. To naj bi sodilo v avtonomno sfero toženke kot delodajalca. Očitek ni utemeljen. Tožnici je bila na podlagi ocene delovne uspešnosti odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zoper to odpoved je imela na voljo sodno varstvo, ki ga je tudi izkoristila (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Ker je uveljavljala ugotovitev nezakonitosti odpovedi, je bilo sodišče dolžno presojati utemeljenost odpovednega razloga, torej ocene delovne uspešnosti, sprejete na podlagi meril iz Pravilnika toženke. Tožničino oceno je presojalo glede na okoliščine konkretnega primera. Ugotovljeno je bilo, da je bila ocena realizacije posameznih ciljev odvisna izključno od subjektivne ocene ocenjevalca in ne od objektivno merljivih kriterijev.
Toženka je sodno razvezo utemeljevala s tem, da na delovnem mestu, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, potrebuje delavca, ki bo delo opravljal kvalitetno, pravočasno, strokovno in samostojno. Navedena okoliščina ob ugotovitvi, da tožnica za očitke v odpovedi ni odgovorna, ne more biti odločilna. Priče so res smiselno izpovedale, da toženka nima več potrebe po tožničinem delu, vendar izpovedbe prič ne morejo nadomestiti trditvene podlage toženke. Zato je presoja o zavrnitvi predloga za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča utemeljena.
odmera pokojnine - pravnomočna odločba - odločba Ustavnega sodišča - notranji odkup delnic - ponovna odmera - učinek za naprej
Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera pokojnine omogočena tudi v primerih, v katerih niso izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od pravnomočnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Ustavno sodišče je za vse te primere določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje od vložene zahteve, torej za naprej.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00012879
ZFPPIPP člen 24. OZ člen 64, 106, 111, 111/2, 111/3.
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajni postopek - prodajna pogodba za nepremičnino - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - odstop od pogodbe - prepoved pobotanja - prenehanje obveznosti - dogovor o ari - ara - vrnitev are - vrnitev posojila
Dogovor o ari je realni kontrakt. Navedeno izhaja iz določbe prvega odstavka 64. člena OZ, ki določa, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega. Vendar pa to ne pomeni, da je pogodba veljavno sklenjena le, če je ara plačana z izročitvijo denarnega zneska. Pomeni le, da zgolj obljuba, da bo ara dana, ne zadošča. Obveznost plačila are mora biti dejansko izpolnjena. Dejstvo, da je bila ara poravnana s kompenzacijo, ne vpliva na veljavnost prodajnih pogodb.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženec po nasprotni tožbi glede na določbi 93. člena Zakona o obrambi in 7. člena Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v MORS dolžan vrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja.
predlog za dopustitev revizije - spor o prenehanju delovnega razmerja - revizija, dovoljena na podlagi zakona - zavrženje predloga
Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, torej v sporu glede prenehanja delovnega razmerja. V takšnem sporu je po 2. točki 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) revizija vselej dovoljena.
ZFPPIPP člen 131, 227, 227/1, 301, 301/4. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - prekoračitev tožbenega zahtevka - dopuščena revizija
Ker sodišče druge stopnje pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo vtoževane terjatve zakonske določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP ni upoštevalo, je odločalo o tožbenem zahtevku, ki ga je po zakonski fikciji tožeča stranka pred tem spremenila. Z odločitvijo o dajatvenem namesto ugotovitvenem tožbenem zahtevku je slednjega prekoračilo in s tem prekršilo določbo 2. člena ZPP.
Z 121.a členom ZIL-1 je uzakonjena t. i. licenčna analogija, po kateri se višina odškodnine lahko odmeri v višini licenčnine, ki bi jo prejemal imetnik znamke v primeru pogodbene rabe.
Dopuščeno je bilo vprašanje, ali v okoliščinah konkretnega primera tožeči stranki pripada odškodnina zaradi kršitve njenih blagovnih znamk. Vprašanje se nanaša na temelj odškodninske odgovornosti in ne na izračun višine odškodnine. V reviziji tožena stranka sodišču druge stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava, ker meni, da obravnavani primer ni primeren za uporabo licenčne analogije. Licenčna analogija je metoda, ki se lahko uporabi za določitev višine odškodnine. Revizijske navedbe se tako v pretežni meri nanašajo na vprašanje višine prisojene odškodnine in ne na temelj odškodninske odgovornosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristanskost sojenja - sodnik pristojnega sodišča kot občan občine, ki je stranka v sporu - velik lokalni pomen spora
Okoliščina, da naj bi pred pristojnim Okrožnim sodiščem v Novem mestu po vsej verjetnosti sodil sodnik, ki je občan občine - toženke, na območju katere leži pristojno sodišče, oziroma občan ene izmed bližnjih občin, ki nastopajo kot tožnice v tem sporu, ni okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča.
predlog za obnovo postopka in revizija - pravni interes za revizijo - zavrženje revizije
Vrhovno sodišče je v obnovitvenem postopku razveljavilo pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, zoper katerega je vložena ta revizija. Navedeno pomeni, da tožena stranka ne more več imeti pravnega interesa, da z revizijo še naprej izpodbija sklep, ki ga ni več.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim stranski intervenient ni zadostil. V predlogu je sicer zastavil več vprašanj, vendar pa ni obrazložil, zakaj naj bi sodišče druge stopnje ta vprašanja rešilo nezakonito oziroma zatrjevanih kršitev postopka ni opisal.
dovoljenost revizije - registracija blagovne znamke - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop od sodne prakse - konkretizacija vprašanja in odstopa od sodne prakse - dejansko stanje kot revizijski razlog - neizkazane zelo hude posledice
Revidentka s svojimi navedbami ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja. V reviziji je sicer navedla, da "gre za zadevo, ki je po vsebini pomembna za odločitev, saj gre za pomembno pravno vprašanje", pri čemer pa vprašanja, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh ni izpostavila. Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, je predpogoj tudi za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo - izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - smiselna uporaba določb o delniški družbi - delitev bilančnega dobička - pravica družbenika do udeležbe na bilančnem dobičku - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodbena avtonomija
Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo načeloma lahko izpodbijajo sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička.
Pravica družbenika izpodbijati skupščinski sklep o (ne)delitvi bilančnega dobička je odvisna od tega, kako imajo družbeniki posamezne družbe z omejeno odgovornostjo z notranjimi splošnimi akti urejeno pravico do udeležbe na bilančnem dobičku.
Dispozitivnost ureditve udeležbe družbenika v bilančnem dobičku družbenikom omogoča, da se z družbeno pogodbo (tudi generalno) odpovejo delitvi bilančnega dobička v posameznem poslovnem letu. Družbenik se z odločitvijo o članstvu v družbi z omejeno odgovornostjo podredi normativnim pravilom njene družbene pogodbe in torej s tem pristane tudi na morebitne (veljavne) omejitve njegovih zakonskih pravic, kot je pravica do udeležbe na bilančnem dobičku, in posledično pristane na to, da se bo njegov premoženjski interes na temelju predhodne odločitve skupščine (lahko) umaknil interesom družbe.
družba z omejeno odgovornostjo - izpodbijanje sklepa skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - delitev bilančnega dobička
Oškodovanec ima v primeru prevozne pogodbe po CMR še vedno le eno terjatev, ki pa jo lahko uveljavlja od prevoznika, od zavarovalnice ali (solidarno) od obeh skupaj. Materialnopravna pravila glede obstoja oziroma izterljivosti te terjatve so urejena v CMR. Pravilo, ki ureja zastaranje neposrednega zahtevka iz 965. člena OZ, pa je določeno v petem odstavku 357. člena OZ. Ta določa, da neposredni zahtevek tretjega oškodovanca zastara v enakem času, v katerem zastara njegov zahtevek proti zavarovancu, ki je odgovoren za škodo. Glede časa zastaranja oškodovanec ne more biti v slabšem položaju, če uveljavlja neposredni zahtevek od zavarovalnice. To pa pomeni, da pravila drugega odstavka 32. člena CMR ni mogoče razlagati tako, da bi se vprašanje zadržanja zastaranja zahtevka iz odgovornosti prevoznika drugače presojalo za zavarovalnico oziroma, da bi oškodovanec moral posebej zagotoviti predpostavko zadržanja zastaranja (direktnega) zahtevka do zavarovalnice. Edini ugovori, ki zmanjšujejo obveznost zavarovalnice v primerjavi z odgovorno osebo za škodo (zavarovancem), se lahko nanašajo zgolj na izključitvene oziroma omejitvene razloge, ki so opredeljeni v pogodbi o zavarovanju odgovornosti. V tem smislu je treba razumeti besedno zvezo ... največ do zneska njene obveznosti v prvem odstavku 965. člena OZ.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - razveljavitev odpovedi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave
Tožnik je kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi in še dalj časa po poteku odpovednega roka ostal na delu brez prekinitve, kar pomeni, da prva odpoved pogodbe o zaposlitvi (sporazumno ali dejansko) ni bila realizirana. Pisni sporazum o razveljavitvi odpovedi res ni bil sklenjen, vendar to ne pomeni, da je odpoved učinkovala.
S tem, ko je sodišče druge stopnje odločitev utemeljilo z dejstvi, ki v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bila zatrjevana in ko je brez glavne obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi neposredno izvedenih dokazov, je poseglo v pravico toženke do izjave, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.