ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125. ZPP člen 367.
predlog za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - vrednost spornega predmeta - dokazi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V primerih, ko je dovoljenost predloga za dopustitev revizije odvisna od vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne odločbe, mora predlagatelj ponuditi Vrhovnemu sodišču tudi ustrezne listine iz katerih je mogoče zanesljivo ugotoviti kakšna je relevantna sporna vrednost. Predlogu je bila priložena le odločba pritožbenega sodišča, ki pa ne vsebuje relevantne vrednosti sedaj izpodbijane vrednosti pravnomočne odločbe. Zato za opredelitev relevantne vrednosti tudi ne more zadoščati „vsp za odmero sodne takse: 2.500,00 EUR“, kar je navedeno v predlogu brez vsake obrazložitve.
ničnost pogodbe - nedopusten nagib - posledice ničnosti pogodbe - odtujitev nepremičnine - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - dobra vera - izpodbijanje dejanskega stanja z revizijo
Sodiščema nižjih stopenj po oceni revizijskega sodišča ni mogoče očitati, da bi iz tistih ugotovljenih indicev, ki so bistveni, napravili nelogičen in nekonsistenten sklep o obstoju nagiba za sklenitev spornih poslov. Ta nagib, ki je bistveno vplival na odločitev, je torej prav izognitev posledicam ničnosti menjalne pogodbe.
Revizijska teza, da ni vsak posel, sklenjen med obvladujočo in odvisno družbo, že sam po sebi ničen, sicer drži, vendar sodišči nižjih stopenj takega stališča niti nista zavzeli. Razmerje med družbama je v obravnavani zadevi pomembno predvsem zaradi tega, ker je šlo za povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom (v obliki spornih nepremičnin). Sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe po 517. členu ZGD-1 sprejme skupščina družbenikov, ki je organ družbe. Edina družbenica druge toženke pa je bila takrat prav A., d. o. o. V tem smislu je imela zato slednja, kot zapiše sodišče prve stopnje (in čemur revizija neutemeljeno nasprotuje), popoln nadzor nad ravnanji druge toženke oziroma vsaj nad njenim ravnanjem pri sklepanju pravnih poslov, ki so predmet tega postopka.
stanovanjska hiša - lastninska pravica na stanovanju - nadzidava objekta - prizidek k zgradbi - solastnina etažnih lastnikov - solastninski delež - vrednost solastnega deleža - razpolaganje z nepremičnino - dejanska etažna lastnina - oblikovanje etažne lastnine
Čeprav se je izraz dejanska etažna lastnina oblikoval šele v novejši sodni praksi, je taka lastnina nastajala vse od nacionalizacije dalje. Gre za v prejšnjem režimu nastala razmerja, ki sta jih pravni red red in sodna praksa priznavala in jim ves čas nudila ustrezno pravno varstvo, če je šlo po vsebini res za etažno lastnino. To velja še tudi sedaj, zato je zmotno mnenje, da gre pri konkretnem reševanju spornih razmerij med strankami za retroaktivnost.
Pogodbo z dne 11. 12. 1961 so sklenili vsi trije tedanji solastniki nepremičnine, njen predmet pa je bilo 3/7 stanovanjske hiše, pri čemer so pogodbeniki določili, da temu deležu "odgovarja" (ustreza) natančno opredeljeno stanovanje v mansardi. Glede na tedanje stanje hiše (brez prizidka in nadzidave) je očitno v hiši ostalo (le) še eno stanovanje v solastnini bratov. Če je tako in če je bil solastninski delež ob prodaji določen "na pamet", ni izključeno, da je že tedaj dejansko nastala etažna lastnina.
Odgovor na vprašanje, ali bi morali za učinkovito oblikovanje etažne lastnine tudi pri nadaljnjih pravnih poslih sodelovati vsi "solastniki", je odvisen od presoje, ali je bila oblikovana že s prvim pravnim poslom. Zgolj kasnejša dozidava in nadgradnja hiše morebitne že nastale etažne lastnine ni mogla ukiniti.
povrnitev škode - odškodnina - motoristična dirka - odgovornost organizatorja dirke - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - prispevek oškodovanca - standard skrbnosti
Obravnavanemu življenjskemu dogodku in dogodku, ki je dejanska podlaga odločitvi v sodbi VS RS II Ips 693/2007 je skupno troje: prvič, da je prišlo do trčenja med pešcem oziroma opazovalcem motoristične dirke in motornim vozilom, drugič, da je oškodovanec z neprevidnim in neodgovornim ravnanjem (lahkomiselnim prečkanjem ceste, kjer to ni dovoljeno oziroma neodgovornim izpostavljanjem nevarnosti na območju t. i. "izletne cone", kjer je (naj)večja nevarnost padcev in "izletov" tekmujočih motoristov) prispeval k nastanku škode in tretjič, da na strani objektivno odgovorne osebe ni bilo primesi krivdnega ravnanja, ki bi ob tehtanju z oškodovančevim prispevkom zmanjšalo težo njegovega prispevka.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti materialnopravne presoje sodišča druge stopnje, da sta kupca nepremičnine, po kateri poteka asfaltirana pot, zadostila raziskovalni dolžnosti s tem, ko sta glede morebitne služnosti vpogledala v podatke zemljiške knjige in opravila poizvedbe pri prodajalcu.
OZ člen 561. ZPP člen 313, 339/2, 339/8. URS člen 22.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - izpolnjevanje pogodbe - razveza pogodbe - dokazno breme - opustitev zaslišanja prič - pravica do sodelovanja v postopku - postopkovna pravičnost - dopuščena revizija
Odločitev je odvisna od vprašanja, kateri od pogodbenih strank je treba pripisati dejstvo, da toženec pogodbe ne izpolnjuje več. Zato bi morala imeti vsaka od strank možnost, da sodišču ponudi trditve, dokaze in pravne argumente v korist svoje teze, da so vzroki za izpolnitveno krizo pri drugi stranki, sodišče pa bi se moralo do tega procesnega gradiva opredeliti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00012355
ZPP člen 7, 212, 215. OZ člen 921.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - požar - trditveno in dokazno breme - plačilo zavarovalnine
Trditveno in dokazno breme, da zavarovalni primer ni nastal (ugovor nenastale pravice), je na toženki. Vendar je tudi tožnik tisti, ki mora dokazati svojo trditev, da je zavarovalni primer nastal, tj. da je bil škodni dogodek bodoč, negotov in neodvisen od njegove volje. Treba je torej upoštevati, da je pravna usodnost odločitve porazdeljena med obe stranki, zaradi česar bi moralo biti enako porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti pa ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti, temveč le z dokaznim standardom pretežne verjetnosti.
dopuščena revizija - okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - sodnik - razrešitev - prenehanje opravljanja sodniške službe - dejansko opravljanje sodniške službe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je akt o razrešitvi predsednika volilne komisije, izdan na podlagi 35. člena Zakona o volitvah v državni zbor, upravni akt v smislu določbe 2. člena Zakona o upravnem sporu,
- Ali je določbo „prenehanje opravljanja sodniške službe“ iz 35. člena Zakona o volitvah v državni zbor treba razlagati v smislu trajnega prenehanja sodniške službe iz 74., 77. in 78. člena Zakona o sodniški službi oziroma ali je to določbo treba razlagati v smislu vsakršnega „aktivnega“ prenehanja opravljanja sodniške službe, ki je tudi začasne narave.
BANČNO JAVNO PRAVO - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00011277
ZBan-2 člen 97. ZIZ člen 4. ZVOP-1 člen 22.
predlog za dopustitev revizije - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - osebni podatki - odločanje v upravnem postopku - gospodarska javna služba
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali banke in hranilnice s tem, ko jim Banka Slovenije podeli dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev na območju RS, pridobijo lastnost izvajalca javne službe ter s tem obveznost odločanja po upravnem postopku v vseh primerih kadar odločajo o pravicah in obveznostih uporabnikov njihovih storitev?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00011462
SZ člen 46, 53. SZ-1 člen 96, 106. ZPP člen 318, 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - najemna pogodba za stanovanje - odpoved najemne pogodbe - dejansko stanje - dokazi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
V ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu pa ni določeno, da bi bilo dopustno vložiti revizijo tudi zoper odločitev Vrhovnega sodišča, torej tudi ne zoper sklep, s katerim je odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča, kot je to primer v obravnavani zadevi. Posledično je nedovoljen tudi predlog za dopustitev revizije zoper tak sklep Vrhovnega sodišča.
dovoljenost revizije - ocena tožilske službe - napredovanje državnega tožilca - pomembno pravno vprašanje - časovna veljavnost predpisa - vprašanje ni bistveno za odločitev
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Glede na to, da je za presojo obravnavanega primera bistveno obdobje od 1. 9. 2010 do 31. 5. 2012, vprašanje razlage Meril za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe, ki so po podatkih iz spisa stopila v veljavo 10. 12. 2012, ni bistveno za odločitev v obravnavani zadevi in zato ne prestavlja pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dopuščena revizija - odstop od sodne prakse - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - vzdrževanje površin za pešce - padec na ledu - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - krivdna odgovornost
Revizija se dopusti glede glede odstopa odločitve sodišč nižjih stopenj od sodne prakse, da so razpoke v asfaltu in neravna tla v mestnem okolju ter na pohodnih površinah za pešce nekaj vsakdanjega in pričakovanega, ter da se od uporabnika javnih površin pričakuje skrbnost, ter od sodne prakse, da v primeru poledenelosti vozišča od vzdrževalca ceste ni mogoče zahtevati, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje vozišča, temveč le tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak (II Ips 85/2013, II Ips 353/2009 in II Ips 680/2007).
Predlagatelj je bil dolžan plačati sodno takso, odmerjeno s plačilnim nalogom z dne 13. 3. 2018. Ker tega ni storil in prav tako ni uveljavljal nobenih dovoljenih ugovornih razlogov, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je predlog za dopustitev revizije umaknil.
dovoljenost revizije - informacije javnega značaja - pomembno pravno vprašanje - razvoj prava prek sodne prakse - zelo hude posledice niso izkazane
Po presoji Vrhovnega sodišča navedena vprašanja niso pomembna pravna vprašanja, zaradi katerega bi bilo revizijo mogoče dovoliti. Ni namreč razvidno, da bi vprašanje glede dostopa do konkretnih informacij iz predmetnega spora (o podatkih oziroma referencah izbranih ocenjevalcev) presegalo pomen konkretne zadeve. Tudi revidentka ne utemelji, da bi se navedeno vprašanje lahko pojavilo izven okvira tega upravnega spora (npr. v velikem številu postopkov oziroma, da v sporih v zvezi s takimi postopki obstaja širše neenotna sodna praksa).
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - vrednost spornega predmeta - zamudne obresti - postranska terjatev - glavnica - zavrženje predloga
Tožnik v predlogu za dopustitev revizije izpodbija le odločitev o zamudnih obrestih. Ker je njihovo plačilo zahteval poleg plačila glavnice, gre za postransko terjatev, ki po pravilih procesnega prava (četrti odstavek 367. člena ZPP) nima nikakršne vrednosti (spornega predmeta). Vrhovno sodišče je zato nedovoljen tožnikov predlog za dopustitev revizije zavrglo.
pristojnost socialnega sodišča - štipendija za nadarjene
Iz nesporne vsebine procesnega dejanskega stanja izhaja, da se navedena štipendija podeljuje na podlagi kriterija študijskega uspeha nadarjenim študentom, ki za to izpolnijo določene pogoje. Za tovrstne primere pa je pristojnost socialnega sodišča v socialnih sporih določil 7. člen ZDSS-1.
SPZ člen 213, 217. ZPP člen 253, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - stvarna služnost - priposestvovanje - raziskovalna dolžnost - dobra vera - izvedenec - dopolnitev izvedenskega mnenja - neposredno izvajanje dokazov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.