KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00012291
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.. KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2.
kršitev kazenskega zakona - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - račun - lažni podatki - slovenski računovodski standardi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Lažnost računov je v tem, da izkazujejo odplačen prenos različnih artiklov iz družbe in obsojenčevega s. p. na novoustanovljeno družbo, medtem ko je bil prenos dejansko neodplačen.
Zaključek o tem, ali gre za ponarejeno listino, je bil mogoč šele ob presoji, ali se podatki na računu skladajo z dejanskim poslovnim dogodkom.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - nadure - referenčno obdobje
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti izračuna neizkoriščenih presežnih ur v posameznem referenčnem obdobju oziroma po koncu posameznega referenčnega obdobja ter plačila zanje.
Odškodnine v prejšnjem obdobju (nekje do leta 2005) so bile ustaljene na nekoliko višji ravni kot v vtoževanem obdobju (do škodnega dogodka je prišlo v letu 2010). Odločbe iz 90. let prejšnjega stoletja zato niso (več) primerne za primerjalno analizo.
ZPP člen 24. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-45.
izvršba na nepremičnine - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - katastrska občina
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS, je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker vlada RS ni sprejela uredbe, ki bi določila katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča, katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, še vedno določa ZPUZSO.
Za presojo, ali je pogodba nastala, je odločilna izjava volje. Svojo voljo, da bo za prevzete terjatve odgovarjala kot porok in plačnik, je glede na ugotovljeno dejansko stanje toženka izjavila s podpisom poroštvene izjave. Pisnost porokovega pristanka v izogib nepremišljenemu pristanku k poroštvenim zavezam zakon tudi izrecno zahteva.
ločeno obravnavanje zahtevkov iz iste tožbe - dopolnitev tožbe - poziv na dopolnitev - navedba pravdnih strank - nepopolna tožba
Za popolnost tožbe ne zadošča navedba imen in priimkov oziroma firm tožencev. ZPP namreč jasno določa, da morajo vloge strank med drugim obsegati navedbo imen in stalnih oziroma začasnih prebivališč ali sedežev strank.
lastninjenje - lastninjenje podjetij - družbena lastnina - gospodarska javna služba - infrastrukturni objekt - pravica uporabe - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Toženemu podjetju ni treba trditi in dokazati, da je lastninsko pravico pridobilo na podlagi ZLPP, in tako ovreči zatrjevano lastninsko pravico tožnice. Pač pa je tožnica tista, ki trdi, da je lastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobila na originaren način, na podlagi ZGJS, in mora svoje trditve dokazati.
Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1-1, 1-2. URS člen 22.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - ZIKS
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno zaključili, da je bilo v obravnavanem primeru premoženje podržavljeno že na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a (torej ex lege), in sicer z dnem njegove uveljavitve (6. 2. 1945).
V skladu s četrtim odstavkom 367c. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišč nižje stopnje in nestrinjanjem z razlogi ene od sodb revizijskega sodišča, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v zvezi s priznanjem odškodnine sploh ni postavila
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni predmet presoje v tem postopku
Izpodbijan sklep revidentu ne nalaga plačila določenega denarnega zneska, temveč le predhodno, do izdaje odločbe, s katero bo meritorno odločeno o revidentovi davčni obveznosti, omejuje njegovo lastninsko pravico na nepremičninah.
Revident želi z izpostavljenima vprašanjema doseči ustavno presojo 68.a člena ZDavP-2, ti ugovori pa bodo lahko stvar presoje v postopku odmere davčne obveznosti, ne pa v postopku glede ugotovitve, ali je bil sklep o zavarovanju davčne obveznosti po 111. členu ZDavP-2 izdan zakonito.
Revident tako zgoraj navedenih zahtev za dovoljenost revizije ni izpolnil.
davčna izvršba na premičnine - nesuspenzivnost pritožbe
Revizija se dopusti glede vprašanja ustavne skladnosti določbe tretjega odstavka 157. člena Zakona o davčnem postopku, ki določa nesuspenzivnost pritožbe v postopku davčne izvršbe, v primerih, ko se s sklepom o davčni izvršbi dovoli izvršba na premičnine dolžnika, ki ne ovira prodaje zarubljenih premičnin.
dopuščena revizija - davki - odkup odpadnih surovin - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali se v primeru, ko fizične osebe premičnin ne odsvajajo v okviru registrirane dejavnosti, tovrstni odkup premičnin od fizičnih oseb obravnava po določbi 32. člena ali po določbi 38. člena ZDoh-2? Kateri so kriteriji, ki jih mora uporabiti davčni organ, ko odloča, ali bo določen odkup premičnin davčno obravnaval po določbi 32. člena ZDoh-2 oziroma po 38. členu ZDoh-2?
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 43, 43/1, 45, 45/1, 45/1-b, 46, 47, 47/2. ZMZPP člen 111.
izvršitev tuje sodne odločbe - zavrnitev izvršitve - odločba estonskega sodišča - pravica do obrambe - začetek postopka za izpodbijanje sodne odločbe - izpodbijanje odločbe v državi članici izvora - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis)
Z določbo (b) točke prvega odstavka 45. člena Uredbe št. 1215/2012 je evropski zakonodajalec želel zaščititi pravico do obrambe; ta pa je še posebej spoštovana, kadar je tožena stranka dejansko začela postopek za izpodbijanje zamudne sodbe, v katerem ji je bilo omogočeno uveljavljati, da ji pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje ni bilo vročeno pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo. V slednjem primeru zato ni mogoče zavrniti izvršitve sodne odločbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - sprememba kraja opravljanja dela - izostanek z dela
Širša opredelitev kraja opravljanja dela tožnici ni zagotavljala pravice do opravljanja dela v A. (ne glede na to, da je toženka tožnici to ugodnost nudila dolga leta), zlasti ob dejstvu, da tam toženka ni imela poslovnih prostorov in po ukinitvi projekta v A. ni opravljala svoje dejavnosti. Z zahtevo, da tožnica prične z delom v B., toženka ni segla preko okvira pogodbeno dogovorjenega kraja; stališče sodišča druge stopnje, da ji je na ta način le odredila delo v kraju, ki je bil dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, je zato pravilno.
Če delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, s katero pristane na opravljanje dela v oddaljenem kraju, prevzame nase odgovornost za organizacijo prihoda oziroma prevoza na delo.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6, 57/4-12, 57/9, 57/10, 58, 58/5. KZ-1 člen 54.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - težja kršitev vojaške discipline - vojak - rok za zastaranje
Sodišči sta potrdili izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja (peti odstavek 58. člena ZObr). Pri tem sta upoštevali, da je tožnik s svojim ravnanjem večkrat in v daljšem časovnem obdobju kontinuirano težje kršil vojaško disciplino. Kot bistveno sta upoštevali tožnikov položaj in strogo hierarhično ureditev v vojski. Ravno zaradi visokega položaja se je od njega pričakoval višji nivo ravnanja in obnašanja, ker mora biti zgled drugim pripadnikom SV, hkrati pa s svojim ravnanjem predstavlja SV. Ob obstoju te okoliščine nenazadnje pa tudi dejstva, da je šlo za večje številko kršitev in da imajo dejanja tožnika znake kaznivega dejanja, na izbiro milejšega disciplinskega ukrepa niso mogle vplivati okoliščine, ki jih je navajal tožnik, in sicer da je starejši delavec, ki do obravnavane kršitve še ni bil disciplinsko kaznovan, in je bil za svoje delo tudi pohvaljen in nagrajen.
ZJU člen 5, 6, 26. ZSPJS člen 2. ZDR-1 člen 10, 22, 89. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2014) člen 7.
kolektivni delovni spor - akt o sistemizaciji delovnih mest - podlaga za spremembo akta - javni uslužbenec - dodatek za dvojezičnost
Akt o sistemizaciji delovnih mest, ki je predmet presoje tega spora, ni nezakonit po vsebini (saj njegova vsebina ni v nasprotju s pozitivnimi predpisi), tudi sicer pa iz zakonodaje na tem področju ne izhaja, da delodajalec s spremembo takega akta ne more zasledovati cilja ustrezne zasedbe delovnih mest.
ZJU in ZSPJS ter ZDR-1 ne določajo, v katerih primerih oziroma pod katerimi pogoji lahko delodajalec vsebinsko poseže v spremembo sistemizacije delovnih mest, saj s tem v zvezi vsebujejo le postopkovne zahteve.