KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00012291
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1.. KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2.
kršitev kazenskega zakona - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - račun - lažni podatki - slovenski računovodski standardi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Lažnost računov je v tem, da izkazujejo odplačen prenos različnih artiklov iz družbe in obsojenčevega s. p. na novoustanovljeno družbo, medtem ko je bil prenos dejansko neodplačen.
Zaključek o tem, ali gre za ponarejeno listino, je bil mogoč šele ob presoji, ali se podatki na računu skladajo z dejanskim poslovnim dogodkom.
ZPP člen 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - revizija, dovoljena na podlagi zakona - spor o prenehanju delovnega razmerja
Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga, torej v sporu glede prenehanja delovnega razmerja. V takšnem sporu je po 2. točki 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih revizija vselej dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - neprava obnova kazenskega postopka - izrek enotne kazni obsojencu - časovna veljavnost kazenskega zakona
Če se v nepravi obnovi odloča o izreku enotne kazni za kazniva dejanja, ki so bila storjena v času veljavnosti različnih kazenskih zakonov, se za izrek enotne kazni upošteva zakon, ki je veljal v času storitve zadnjega kaznivega dejanja.
KZ-1 člen 20, 20/1, 37, 259, 259/1.. ZKP člen 420, 420/1.
ponareditev ali uničenje uradne listine - kršitev kazenskega zakona - napeljevanje - posredno storilstvo
Bistvo posrednega storilstva je v tem, da se dejanski storilec (kar bi bila v tem primeru obsojeni Z. in obsojeni davčni kontrolor) ne zaveda katerega od znakov kaznivega dejanja, kar pomeni, da za kaznivo dejanje ne more odgovarjati in je zgolj posredni storilec tisti, ki ve, da neposredni storilec izvršuje kaznivo dejanje. Vendar vsako izvajanje pritiska na napeljevano osebo iz napeljevalca še ne naredi posrednega storilca. Zavedal se je vseh objektivnih in subjektivnih znakov kaznivega dejanja, zato sam odgovarja v okviru svojega naklepa in ni mogoče šteti, da je ravnal kot izrabljen in voden neposredni storilec, saj bi bilo njegovo ravnanje lahko tako opredeljeno samo v primeru, če se ne bi zavedal, katerega od zakonskih znakov kaznivega dejanja.
Glede na ugotovljeno visoko varnostno tveganje konkretne tekme in organizirano skupno potovanje ekstremnih in navadnih navijačev, je napad na konvoj avtobusov s strani ekstremnih navijačev nasprotnega kluba posledica, ki bi jo moral toženec kot organizator potovanja predvideti, in jo je moč pripisati njegovi neaktivnosti v smeri zagotavljanja varnostnih ukrepov.
V skladu s četrtim odstavkom 367c. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišč nižje stopnje in nestrinjanjem z razlogi ene od sodb revizijskega sodišča, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v zvezi s priznanjem odškodnine sploh ni postavila
Družba prodajalka svojih obveznosti po prodajni pogodbi ni v celoti (pravilno) izpolnila, saj ni poskrbela, da bi bila na prodanem stanovanju izbrisana skupna hipoteka Banke. Vendar to na presojo, ali se je posojilo spremenilo v kupnino, ne vpliva. Četudi prodajna pogodba ni bila pravilno izpolnjena, to ne pomeni, da posojilo "oživi" in da ga je toženka dolžna vrniti tožnici. Tožnica ne more obenem priznavati, da je lastnica stanovanja, ter hkrati zahtevati vračila posojila, saj sta se vrnitev posojila in upoštevanje posojenega zneska kot vnaprejšnje plačilo kupnine medsebojno izključevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012706
OZ člen 639, 639/3, 660, 661, 662, 663, 664, 665. ZOR člen 606, 630. ZPP člen 380, 380/2.
gradbena pogodba - izpolnitev pogodbe - odgovornost za stvarne napake - analogna uporaba določb o podjemni pogodbi - zahtevek za odpravo stvarnih napak - oblikovanje tožbenega zahtevka - dopuščena revizija - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - zmotna uporaba materialnega prava
Dopuščeno vprašanje se osredotoča na problematiko ali lahko naročnik zahteva odpravo napak po sodni poti prav na določen način ali pa zahteva zgolj odpravo napak, ne sme pa sam določiti načina odprave napak in sodišče tudi ni vezano na način, kot ga določi v tožbenem zahtevku. Dikcija zakonske določbe direktnega odgovora na to vprašanje ne daje. Odgovor ne more biti enoznačen - treba je izhajati iz smisla, narave in vsebine instituta odprave stvarnih napak; pot do tega cilja pa je lahko odprta in načelno dopušča več alternativnih načinov izvedbe. V tej smeri je zavzela stališče tudi teorija, ki izpostavlja načelno neutemeljenost izbire zgolj enega načina njihove odprave. V konkretnem primeru pa je situacija nekoliko drugačna. Revidentka namreč s tožbenim zahtevkom, ki je predmet revizijskega postopka, zahteva takšno odpravo napake, ki se ujema z izpolnitvijo predmetne gradbene pogodbe. Zatrjuje, da je bilo s pogodbo, predvsem projektno dokumentacijo oziroma načrti dogovorjeno, da je stanovanje primerno izolirano tudi od zunaj in zato zahteva odpravo napake z odstranitvijo svetlobnega jaška ter njegovo ponovno namestitvijo, zunanjim odkopom celotne zunanje severne in vzhodne stene in namestitvijo toplotne in termo izolacije. Čim je tako, pa postane pravno odločilna pravica do odprave stvarnih napak na način, ki se ujema s pogodbenim dogovorom, to je z izpolnitvijo pogodbe. Revizija ima v zvezi s tem prav, ko se sklicuje na določbo 630. člena ZOR, ki je vezala obveznost izvajalca, da zgradi zgradbo po določenem načrtu, če ta ni bil ustrezen, pa po pravilih stroke (606. člen ZOR). To pa lahko bistveno omeji nabor načinov izvedbe odprave napak – lahko jih celo uokviri v enega samega. Kriterij najnižje cene, oziroma najmanjših stroškov (kriterij ekonomičnosti), na katerega sta sodišči kategorično oprli svoji odločitvi, pri čemer sta očitno spregledali, da se v tem delu tožnica sklicuje na pogodbeni dogovor, torej ni materialno pravno pravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - SODNE TAKSE
VS00011879
ZPP člen 195, 196, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZST-1 člen 14.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - ničnost - sosporništvo - formalno sosporništvo - materialno sosporništvo - nujno sosporništvo - sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
Nujni sosporniki štejejo za enotno pravdno stranko (kot da bi vlogo vložila ena sama stranka) in jih ni mogoče, za potrebe odmere sodna takse, obravnavati ločeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.
V skladu s četrtim odstavkom 367c. člena ZPP mora stranka v predlogu med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravilo, ki naj bi bilo prekršeno. Predlagateljica tega ni storila, saj razen nestrinjanja s stališči sodišč nižje stopnje in nestrinjanjem z razlogi ene od sodb revizijskega sodišča, konkretnega pravnega vprašanja oziroma vprašanj v zvezi s priznanjem odškodnine sploh ni postavila.
Tožba je nerazumljiva, v delu, v katerem tožnica ni zatrjevala svojega pravnega interesa in ni postavila ustreznega tožbenega predloga, pa tudi nepopolna, zaradi česar bi sodišče prve stopnje od tožnice moralo zahtevati, da tožbo dopolni in popravi tako, da bo ta sposobna za obravnavanje, in da bo mogoča presoja stvarne pristojnosti v zadevi. Nepravilen je bil torej zaključek sodišča prve stopnje, da je treba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrniti celoten zahtevek (čeprav ta ni v celoti postavljen ugotovitveno), in tudi zaključek sodišča druge stopnje, da je treba v primeru nezatrjevanega pravnega interesa tožbo (laične) stranke takoj po prejemu zavreči.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni predmet presoje v tem postopku
Izpodbijan sklep revidentu ne nalaga plačila določenega denarnega zneska, temveč le predhodno, do izdaje odločbe, s katero bo meritorno odločeno o revidentovi davčni obveznosti, omejuje njegovo lastninsko pravico na nepremičninah.
Revident želi z izpostavljenima vprašanjema doseči ustavno presojo 68.a člena ZDavP-2, ti ugovori pa bodo lahko stvar presoje v postopku odmere davčne obveznosti, ne pa v postopku glede ugotovitve, ali je bil sklep o zavarovanju davčne obveznosti po 111. členu ZDavP-2 izdan zakonito.
Revident tako zgoraj navedenih zahtev za dovoljenost revizije ni izpolnil.
davčna izvršba na premičnine - nesuspenzivnost pritožbe
Revizija se dopusti glede vprašanja ustavne skladnosti določbe tretjega odstavka 157. člena Zakona o davčnem postopku, ki določa nesuspenzivnost pritožbe v postopku davčne izvršbe, v primerih, ko se s sklepom o davčni izvršbi dovoli izvršba na premičnine dolžnika, ki ne ovira prodaje zarubljenih premičnin.
dopuščena revizija - davki - odkup odpadnih surovin - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali se v primeru, ko fizične osebe premičnin ne odsvajajo v okviru registrirane dejavnosti, tovrstni odkup premičnin od fizičnih oseb obravnava po določbi 32. člena ali po določbi 38. člena ZDoh-2? Kateri so kriteriji, ki jih mora uporabiti davčni organ, ko odloča, ali bo določen odkup premičnin davčno obravnaval po določbi 32. člena ZDoh-2 oziroma po 38. členu ZDoh-2?
redna odpoved iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta - javni uslužbenec
Neutemeljeno je revizijsko zavzemanje za to, da bi moralo sodišče obstoj odpovednega razloga presojati na podlagi prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in ne na podlagi 156. člena ZJU. Prvi odstavek 156. člena ZJU izrecno določa, da se glede razlogov za redno odpoved delodajalca iz poslovnih razlogov ne uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih, temveč določbe tega zakona. Tožniku, ki je javni uslužbenec, je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz poslovnega razloga. Zato je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razloge zanjo presojalo na podlagi določb ZJU.
predlog za obnovo postopka - revizija - prekinitev postopka
Nov dokaz, ki ga tožnik uveljavlja s predlogom za obnovo postopka, se nanaša na sklop dejstev, ki so bila v izpodbijani sodbi podlaga za ugotovitev, da je bila tožniku izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR. Z revizijo tožnik uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava ravno v zvezi z dejstvi, ki tvorijo podlago za zaključek o pravočasnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Revizijsko sodišče zato ocenjuje, da je smotrno, da se, glede na vsebino revizije in predloga za obnovo postopka, najprej nadaljuje postopek za obnovo postopka, in da se prekine postopek z revizijo. Revizijsko sodišče je namreč vezano na dejansko stanje, kakršno je bilo ugotovljeno v postopku pred sodišči prve in druge stopnje, predlog za obnovo postopka pa je usmerjen v spremembo ugotovljenega dejanskega stanja.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZPPDFT člen 38, 38/5, 38/6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - izguba zaupanja
Zakon ne določa, kdaj gre za hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Gre za pravni standard, ki ga, kot pravilno ugotavlja sodišče, napolnjuje sodna praksa. Pri presoji, ali gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja je važno, kakšnega pomena je, tako za delodajalca, kot za delavca, obveznost, ki bi jo delavec moral opraviti, pa je ni, oziroma jo je opravil z zamudo.
Huda malomarnost pomeni zanemarjanje tiste skrbnosti, ki se pričakuje od povprečnega delavca na istem ali podobnem delovnem mestu. Od delavca, ki v banki opravlja delo pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, je utemeljeno mogoče pričakovati, da bo obveznost pisnega sporočanja podatkov o transakcijah, pri katerih obstajajo razlogi za sum pranja denarja, dejansko izvršil v zakonsko določenem roku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - bolniški stalež - obveščanje delodajalca - nesporazum - krivda delavca - nezakonitost odpovedi
Tožnik je bil glede na svoje zdravstveno stanje in izvide specialistov prepričan, da ima bolniški stalež tudi v času od 11. 4. 2016 do 20. 4. 2016, oziroma da bo ta urejen. Da bo "uredil vse potrebno", mu je zagotovil nadomestni zdravnik, osebni zdravnik pa je kasneje tudi podal predlog za odobritev polnega bolniškega staleža. Tožnik je kot laik pod pojmom bolniški stalež oziroma začasna nezmožnost za delo razumel polni (8-urni) bolniški stalež, torej je bil prepričan v obstoj polnega bolniškega staleža. Povsem očitno je šlo za nesporazum, ki so mu botrovale napačno razumljene informacije zdravnikov.
Ker je bil tožnik prepričan, da je v bolniškem staležu za polni delovni čas tudi od 11. 4. 2016, mu opustitve obvestila o razlogu za izostanek ni mogoče šteti v škodo oziroma to ne predstavlja kršitve delovne obveznosti.