status zavarovanca - pravnomočna odločba - izredna pravna sredstva - razveljavitev po nadzorstveni pravici - ničnost
Tožnik je rok za uveljavitev odprave ali razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici zaradi očitno prekršenega materialnega predpisa po drugem odstavku 274. člena ZUP, zamudil. Predloga ni podal v predpisanem enoletnem roku od vročitve odločbe z dne 14. 8. 2012, podal ga je šele 5. 11. 2015.
Revizija neutemeljeno uveljavlja, da so podani razlogi za uveljavitev odprave ali razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici po 2. točki 274. člena ZUP. Ne gre za situacijo, da bi bila v isti zadevi pred tem izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju rešena drugače.
Statusa brezposelne osebe ne pomeni zavarovanja za brezposelnost, razen v primeru in za čas, ko brezposelna oseba prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ali ji zavod za zaposlovanje plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do pokojnine.
Niso podani razlogi za ugotovitev ničnosti odločbe z dne 14. 8. 2012. Napačna uporaba materialnega ali procesnega prava ali napačno ugotovljeno dejansko stanje niso razlogi za ugotovitev ničnosti.
ZPIZ-1 člen 15, 16, 16/1, 22, 22/3. ZMEPIZ-1 člen 80, 81.
ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti - podlaga za vključitev v zavarovanje - enoosebna družba - družbenik in poslovodna oseba - prihodki - samostojni podjetnik - načelo enakosti
Zakon zavarovanja oseb iz 16. člena ZPIZ-2 ne veže na poslovanje in obseg prihodkov družbe, temveč na pravni položaj oziroma organizacijsko obliko. Zanjo se vsak posameznik odloči sam, torej ali bo posloval kot fizična ali kot pravna oseba. Izbrana organizacijska oblika prinaša različne posledice na več področjih.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izbira presežnega delavca - kriteriji ugotavljanja presežnih delavcev - delovna uspešnost - nezakonitost odpovedi
Tožena stranka je odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici, ker naj bi bila med primerjanimi delavkami najmanj delovno uspešna, kar pa ne drži, zato je podana odpoved nezakonita. Čeprav je sodišče ugotovilo, da sam odpovedni razlog (poslovni razlog) ni bil fiktiven, pa je bil fiktiven izračun delovne uspešnosti za namen izbire presežne delavke. Ta namreč ni bil namenjen izbiri najmanj uspešne delavke pač pa izbiri tožnice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristanskost sojenja - oddelek višjega sodišča
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za manjši oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi Ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Sicer pa dolžnica ne navaja, da bi morebiti šlo za tesnejše prijateljske odnose med sodniki izvršilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Poleg tega sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
spor o pristojnosti - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - zavrženje tožbe - spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in delodajalcem - delovni spor
Zgolj zato, ker je sodišče del tožbe, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega zavrglo zaradi tega, ker tožba ni bila vložena v roku, ki ga določa zakon, ni prišlo do spremembe pravne narave reparacijskega dela tožbenega zahtevka. Še vedno gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, zato je za tak spor v skladu s točko b. prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
ZPP člen 300, 300/1. ZDR-1 člen 110, 110/1, 118, 118/2.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - predlog za združitev postopkov - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Prvi odstavek 300. člena ZPP določa, da se lahko v primeru, ko teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik različnih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Zakon torej sodišče zgolj pooblašča, da več pravd lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti. Če se sodišče odloči, da pravd ne bo združilo, s tem ne stori bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine
Ker se tožeča stranka v predlogu za izvršbo ni sklicevala na sporazum o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani in v njem tudi ni določno označila listine o sporazumu, je njen ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala v dopolnitvi tožbe z dne 15. 1. 2018, prepozen in ga zato ni mogoče upoštevati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pričakovani delovni rezultati - zavarovalni zastopnik - rok za podajo odpovedi
Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker tožena stranka tožnici odpovedi ni podala že takrat, ko tožnica od februarja 2013 dalje več kot tri mesece s provizijami ni dosegala svoje osnovne plače (kar v sporu niti ni bilo izrecno ugotovljeno). Delodajalec zgolj zato, ker v preteklosti ni reagiral na kakšen primer nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ne izgubi pravice, da to stori potem, ko znova pride do nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Nasprotno stališče bi pomenilo, da delodajalec zato, ker v preteklosti ni reagiral na manjše odstopanje od pričakovanih delovnih rezultatov, tega kasneje, ob ponovnem nedoseganju pričakovanih rezultatov, ne more storiti niti v primeru, če pride do drastičnih primerov nepravočasnega, nestrokovnega in nekvalitetnega opravljanja dela.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali v skladu z 42. členom ZIL-1 kombinacija dveh ali več generičnih, običajnih besed v znamki lahko ustvari razlikovalni učinek.
ZPP v 373. členu določa, da se revizijo vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Glede na to, da je tožnik revizijo dne 2. 10. 2017 vložil neposredno na Vrhovno sodišče, jo je slednje – v skladu s pravili o pristojnosti – odstopilo v reševanje prvostopenjskem sodišču, ki je revizijo prejelo dne 4. 10. 2017, to je po izteku 30 dnevnega roka za vložitev revizije. Vloga tožnika tako ni bila vložena pravočasno, saj ni bila izročena pristojnemu sodišču pred iztekom roka.
V tem primeru ni mogoče uporabiti osmega odstavka 112. člena ZPP glede očitne pomote vložnika, saj zaradi vlaganja revizije preko pooblaščenca odvetnika, pri čemer je bila revizija ne le poslana, temveč tudi naslovljena na Vrhovno sodišče RS, te vložitve ni mogoče pripisati očitni pomoti.
subvencija tržne najemnine - oddaja dela stanovanja v podnajem - najem sob - bivalna enota - identifikacijska številka
Namen subvencije najemnine je pomoč najemnikom, ki se znajdejo v socialni stiski, torej socialno ogroženim, ker si primernega stanovanja ne morejo zagotoviti z lastnimi dohodki in najamejo stanovanje. Tožnik ima v najemu sobo s souporabo kuhinje in kopalnice, kar ustreza definiciji bivalne enote iz 6. člena SZ-1. 28. člen ZUPJS pa za bivalno enoto ne določa nobenih drugih pogojev ali omejitev. Stanovanje je opredeljeno kot funkcionalna enota, vendar lahko lastnik odda samo njegov del, ki je za najemnika bivalna enota in ustreza definiciji iz SZ-1.
Možnosti za spremembo pravnomočne odločbe je v času priznanja pravice do starostne pokojnine tožeči stranki določal ZUP v četrtem odstavku 225. člena. Tožeča stranka te možnosti ni izkoristila. V letu 2011, ko je vložila novo zahtevo, pogoji za obnovo postopka po ZUP zaradi poteka rokov niso bili izpolnjeni. Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015, je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih niso izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Ustavno sodišče je v vseh primerih določilo uporabo tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej.
OZ člen 111, 111/5, 480, 487. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - izguba pravic kupca - rok za uveljavitev pravic kupca - ugasla pravica - vrnitev kupnine zaradi razveze pogodbe - zamudne obresti
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali se za izgubo pravic kupca iz naslova garancije nasproti prodajalcu smiselno uporablja 487. člen OZ, ki ureja izgubo pravic kupca iz naslova garancije nasproti proizvajalcu, ali pa se smiselno uporablja 480. člen OZ, ki ureja izgubo pravic kupca iz naslova odgovornosti prodajalca za stvarne napake;
− ali kupcu pri razvezi prodajne pogodbe na podlagi petega odstavka 111. člena OZ pripadajo zakonske zamudne obresti od kupnine od njenega plačila dalje.
ZDR-1 člen 89/3. ZZ člen 38, 38/2, 38/3. ZOFVI člen 59, 59/3.
razrešitev ravnatelja - javni zavod - postopek razrešitve - razlogi za razrešitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Tožnik kot ravnatelj je bil zadolžen in odgovoren za zakonito delo toženke kot njen zakoniti zastopnik. Manjše anomalije, ki naj bi bile tudi večinoma odpravljene, ne predstavljajo zadostnega razloga za razrešitev. Vendar nepravilnosti ni mogoče obravnavati ločeno oziroma vsako zase, temveč skupaj, kar privede do ugotovitve, da je bilo teh »anomalij« veliko in z različnih področij (šolstvo, varstvo pri delu, varstvo osebnih podatkov, delovnopravno varstvo, varstvo pred požarom). Vsaka opustitev ali nepravilnost sama zase res ni zadosten razlog za razrešitev, vse skupaj pa kažejo na tožnikovo sistematično opuščanje dolžnega nadzorstva.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-6, 57/4-12, 57/9, 57/10, 58, 58/5. KZ-1 člen 54.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - težja kršitev vojaške discipline - vojak - rok za zastaranje
Sodišči sta potrdili izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja (peti odstavek 58. člena ZObr). Pri tem sta upoštevali, da je tožnik s svojim ravnanjem večkrat in v daljšem časovnem obdobju kontinuirano težje kršil vojaško disciplino. Kot bistveno sta upoštevali tožnikov položaj in strogo hierarhično ureditev v vojski. Ravno zaradi visokega položaja se je od njega pričakoval višji nivo ravnanja in obnašanja, ker mora biti zgled drugim pripadnikom SV, hkrati pa s svojim ravnanjem predstavlja SV. Ob obstoju te okoliščine nenazadnje pa tudi dejstva, da je šlo za večje številko kršitev in da imajo dejanja tožnika znake kaznivega dejanja, na izbiro milejšega disciplinskega ukrepa niso mogle vplivati okoliščine, ki jih je navajal tožnik, in sicer da je starejši delavec, ki do obravnavane kršitve še ni bil disciplinsko kaznovan, in je bil za svoje delo tudi pohvaljen in nagrajen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - sprememba kraja opravljanja dela - izostanek z dela
Širša opredelitev kraja opravljanja dela tožnici ni zagotavljala pravice do opravljanja dela v A. (ne glede na to, da je toženka tožnici to ugodnost nudila dolga leta), zlasti ob dejstvu, da tam toženka ni imela poslovnih prostorov in po ukinitvi projekta v A. ni opravljala svoje dejavnosti. Z zahtevo, da tožnica prične z delom v B., toženka ni segla preko okvira pogodbeno dogovorjenega kraja; stališče sodišča druge stopnje, da ji je na ta način le odredila delo v kraju, ki je bil dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, je zato pravilno.
Če delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, s katero pristane na opravljanje dela v oddaljenem kraju, prevzame nase odgovornost za organizacijo prihoda oziroma prevoza na delo.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 43, 43/1, 45, 45/1, 45/1-b, 46, 47, 47/2. ZMZPP člen 111.
izvršitev tuje sodne odločbe - zavrnitev izvršitve - odločba estonskega sodišča - pravica do obrambe - začetek postopka za izpodbijanje sodne odločbe - izpodbijanje odločbe v državi članici izvora - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis)
Z določbo (b) točke prvega odstavka 45. člena Uredbe št. 1215/2012 je evropski zakonodajalec želel zaščititi pravico do obrambe; ta pa je še posebej spoštovana, kadar je tožena stranka dejansko začela postopek za izpodbijanje zamudne sodbe, v katerem ji je bilo omogočeno uveljavljati, da ji pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje ni bilo vročeno pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo. V slednjem primeru zato ni mogoče zavrniti izvršitve sodne odločbe.
ZJU člen 5, 6, 26. ZSPJS člen 2. ZDR-1 člen 10, 22, 89. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2014) člen 7.
kolektivni delovni spor - akt o sistemizaciji delovnih mest - podlaga za spremembo akta - javni uslužbenec - dodatek za dvojezičnost
Akt o sistemizaciji delovnih mest, ki je predmet presoje tega spora, ni nezakonit po vsebini (saj njegova vsebina ni v nasprotju s pozitivnimi predpisi), tudi sicer pa iz zakonodaje na tem področju ne izhaja, da delodajalec s spremembo takega akta ne more zasledovati cilja ustrezne zasedbe delovnih mest.
ZJU in ZSPJS ter ZDR-1 ne določajo, v katerih primerih oziroma pod katerimi pogoji lahko delodajalec vsebinsko poseže v spremembo sistemizacije delovnih mest, saj s tem v zvezi vsebujejo le postopkovne zahteve.
ZOZP člen 1a-8, 26, 26/1, 42č, 42j, 42j/3-1. Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 4, 6.
povrnitev škode - škoda iz prometne nesreče v tujini - odgovornostna zavarovalnica - pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - posredni učinek direktive - razlaga direktive - doktrina acte clair - euro skladna razlaga prava - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče ne dvomi, da je pravilna razlaga (a) točke drugega odstavka 1. točke 6. člena Direktive 2000/26/ES takšna, da je pasivna legitimacija tožene stranke podana zgolj v primeru, če v treh mesecih po tem, ko je oškodovanec naslovil odškodninski zahtevek na zavarovalnico vozila, ki je povzročilo nesrečo, ali na njenega pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, zavarovalnica ali njen pooblaščenec za obravnavo odškodninskih zahtevkov ni dal obrazloženega odgovora na vse točke zahtevka.
V skladu z načelom skladne razlage prava EU je potrebno 1. točko tretjega odstavka 42j. člena ZOZP razumeti tako, da je pogoj "rešitve zahtevka" izpolnjen, če odgovornostna zavarovalnica oziroma njen pooblaščenec na odškodninski zahtevek obrazloženo odgovorita v roku treh mesecev. Tak sklep je z vidika ustaljenih metod razlage 42.j člena ZOZP v luči 6. člena Direktive 2000/26/ES logičen. Ker je tožnikov odškodninski zahtevek kot pooblaščenka odgovornostne španske zavarovalnice Zavarovalnica A. zaradi zastaranja pravočasno zavrnila, o zavrnitvi in razlogu zanjo pa obvestila tožnika, je na podlagi 1. točke tretjega odstavka 42.j člena ZOZP v zvezi s tretjo alinejo drugega odstavka 42.j člena ZOZP obstoj pasivne legitimacije toženega zavarovalnega združenja izključen.
ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157/7, 157a. Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo točka 9, 30. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) točka 1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - dopuščena revizija
Toženka je imela v spornem obdobju z Zavodom AIPA sklenjeno licenčno pogodbo in je z njo uredila razmerja do vseh soavtorjev avdiovizualnih del, tudi do skladatelja filmske glasbe. Zato za kabelsko retransmisijo filmske glasbe ni dolžna še enkrat plačati nadomestila tožniku kot organizaciji, ki kolektivno upravlja male glasbene pravice.
Nikjer v ZASP ni določeno, da bi skladateljem predobstoječe glasbe z vključitvijo njihove glasbe v avdiovizualno delo prenehale pravice javnega predvajanja te glasbe. Četudi se glasba predvaja v avdiovizualnem delu, gre še vedno za priobčitev glasbe v smislu njene slišne zaznave, ki se od siceršnjega predvajanja glasbe ne razlikuje toliko, da bi bi bilo zato treba zmanjšati pravice njenih avtorjev. Še vedno se za priobčitev te glasbe javnosti zahteva dovoljenje avtorja.
Zavod AIPA zato ne upravlja s pravicami avtorjev predobstoječe glasbe. S tem, ko je toženka v spornem obdobju plačala nadomestilo Zavodu AIPA, razmerja do njih še ni uredila.
Utemeljeno toženka opozarja, da sta nižji sodišči napačno razlagali Pravilnik 1998. V 2. členu točke f) Pravilnika 1998 je bilo izrecno določeno, da sestavlja tožnikov repertoar tudi glasba iz avdiovizualnih del. Filmska glasba tako iz repertoarja ni bila izključena. To pa pomeni, da je bila tarifna postavka za kabelsko retransmisijo glasbe oblikovana tudi ob upoštevanju plačila za filmsko glasbo.
Minimalna tarifa se brez splošne tarife ne more uporabljati, saj predstavlja le njeno dopolnitev v skrajnih primerih. Samo splošna tarifa lahko izraža dejansko vrednost izkoriščanja avtorskih del. Ni namen minimalne tarife, da nadomesti splošno.
Napačno je stališče sodišča druge stopnje, da dejanska uporaba ne vpliva na veljavnost tarife. Okoliščina, da so bila razmerja med pravdnima strankama, tako kot med ostalimi člani ZKOS in tožnikom, več kot deset let urejena v skladu z Memorandumom in njegovimi dopolnitvami, je v tem sporu zelo pomembna. Skrajno neživljensko bi bilo, da bi se ob takšnih dejanskih okoliščinah kot v tem sporu kot primerna tarifa upošteval znesek, ki je bil enostransko sprejet pred dvajsetimi leti.
Po podelitvi dovoljenja za kolektivno upravljanje pravic kabelske retransmisije avdiovizualnih del Zavodu AIPA je toženka odstopila od licenčnih pogodb, ZKOS pa od Memoranduma in Dodatkov. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je tedaj glede nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del nastala pravna praznina.
Vrhovno sodišče je pri zapolnitvi nastale praznine kot pravno pravilo, ki se nanaša na podoben primer, uporabilo Skupni sporazum, sklenjen med ZKOS in Zavodom AIPA. Kot izhodišče je upoštevalo načelo, da je primernost tarife dosežena, ko je bila vsaka od udeleženih strank s svojimi pravicami in potrebami upoštevana in je prejela to, kar se ji dolguje. Gre za tarifo, namenjeno zgolj za uporabo v konkretnem sporu in določeno glede na zbrano procesno gradivo in primerljive predpise. Njen izračun v ničemer ne prejudicira tarife za bodoča razmerja med pravdnima strankama in se lahko uporablja zgolj začasno, dokler SAP ne določi veljavne tarife za kabelsko retransmisijo glasbenih del.