invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - zaključek zdravljenja - dokazovanje - sodni izvedenec - izločitev
Šele v primeru, če je zdravljenje zaključeno, je mogoče ugotavljati, ali je prišlo do zmanjšanja zmožnosti za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje, torej ali gre za invalidnost.
Nestrinjanje s podanim izvedenskim mnenjem ni razlog za izločitev sodnega izvedenca.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - prekluzija - pritožbena novota
Tožnica na dopolnilno mnenje sodnega izvedenca ni podala pripomb, kljub temu da jo je sodišče prve stopnje k temu pozvalo (in jo hkrati opozorilo na pravne posledice v primeru, če pripomb ne bi podala ali jih ne bi podala v določenem roku). Navedbe, s katerimi oporeka ugotovitvam sodnega izvedenca v dopolnilnem mnenju, je tožnica podala šele v pritožbi, kar je prepozno, zaradi česar jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo pri presoji zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - akt o sistemizaciji
Tožena stranka ni spremenila akta o organizaciji in sistemizaciji delovnim mest z namenom znižanja plač, ampak da bi delavci v istem oddelku lahko opravljali širši krog nalog, da bi se lahko medsebojno nadomeščali in se v ta namen tudi dodatno usposobili. Na podlagi takšne spremembe je tožnici utemeljeno podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (iz poslovnega razloga), ki pa je tožnica ni sprejela, tako da ji je delovno razmerje prenehalo.
krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
Upoštevaje specifičnost pravdnega postopka, ki se je nadaljeval po ugovoru dolžnika v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ter dejstvo, da ZIZ ne predpisuje več obveznosti predložitve listin k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, četrtega odstavka 69. člena ZPP ni mogoče razumeti drugače, kot da je tožeča stranka listino, na kateri utemeljuje sklenjen dogovor o krajevni pristojnosti, zavezana priložiti najkasneje s prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku, t. j. v prvi pripravljalni vlogi po razveljavitvi sklepa o izvršbi in napotitvi zadeve na pravdo.
Določba 2. odstavka 1045. člena OZ ureja primer asignacije na dolg, pri kateri je asignat (do višine dolga) zavezan asignatarju opraviti izpolnitev že na podlagi zakona. V takem primeru ni niti potrebno, da pride do akcepta nakazila, saj je asignat zavezan opraviti izpolnitev neposredno na podlagi zakona. Za takšno situacijo v predmetnem primeru ne gre, saj je asignat zavezan asigantarju na podlagi nakazila, ki izhaja iz asignacijske pogodbe z dne 24.5.2010.
ZFPPIPP člen 120, 120/1, 139, 139/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ustavitev postopka – vabilo na narok – vročanje stečajnemu upravitelju – nastanek pravnih posledic sklepa o razrešitvi stečajnega upravitelja
Glede nastanka pravnih posledic sklepa o razrešitvi stečajnega upravitelja je treba upoštevati določbo 1. odstavka 120. člena ZFPPIPP, ki trenutek nastanka pravnih posledic razrešitve veže na samo izdajo sklepa o razrešitvi in ne šele na trenutek njegove pravnomočnosti.
Tožnica je bila že od prvega dne (30. 4. 2010) zaradi možganske kapi nepokretna, nesposobna hoje, po odvajalih nečista, imela je hlačne plenice in se ni mogla samostojno hraniti, oblačiti, slačiti. Šele po izvajanju intenzivne fizioterapije v negovalni bolnišnici je bilo pri njej doseženo izboljšanje zdravstvenega stanja. Ne glede na to, da se je v obdobju od 30. 4. 2010 do 28. 6. 2010 še zdravila oziroma da je bila na medicinski rehabilitaciji, je že od 30. 4. 2010 potrebovala pomoč in postrežbo najmanj za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Za takšen obseg dodatka za pomoč in postrežbo bilo stanje že 30. 4. 2010 dokončno oziroma se je zdravstveno stanje v času zdravljenja iz stanja, ko tožnica ni bila sposobna opravljati vseh osnovnih življenjskih potreb, izboljšalo na stanje, ko ni sposobna opravljati le večine osnovnih življenjskih potreb.
Pogoji za izbris znamke so določeni v 119. členu Zakona o industrijski lastnini, ki v 1. odstavku določa, da se tožba za izbris znamke iz registra in prepoved uporabe znaka lahko vloži, če je podan eden izmed razlogov po točkah od a) do d) istega odstavka. Ker je bila znamka „JULIJANA“ reg. št. 9471492 razveljavljena še pred vložitvijo predmetne tožbe, tožbeni zahtevek po materialnem pravu ni utemeljen.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Zakonska zveza je institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica.
dopolnitev tožbe – rok za dopolnitev tožbe – pravočasnost vloge – potrdilo o oddaji pošiljke – prejemni žig sodišča
Ker iz potrdila o oddaji pošiljke izhaja, da je bila pošiljka oddana dne 28. 09. 2011, pisemske ovojnice, iz katere bi bil razviden kasnejši datum oddaje pošiljke (29. 09. 2011), kot je naveden na prejemnem žigu sodišča, pa ni v spisu, je treba šteti, da je bila dopolnitev tožbe vložena 28. 09. 2011, torej pravočasno, v danem roku, ki ga je sodišče prve stopnje določilo tožeči stranki.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - javni prevoz - kilometrina
Delodajalec delavcu (javnemu uslužbencu) ni dolžan povrniti vseh dejanskih stroškov, ki mu nastanejo v zvezi s prihodom na delo in z dela, pač pa le tiste, ki jih nalaga izvršilni predpis, konkretno Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih iz leta 2006 oziroma (za obdobje pred tem) Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih iz leta 2006.
V konkretnem primeru je bila ara dana za utrditev pogodbene obveznosti strank, ki je bila kasnejša sklenitev glavne – prodajne pogodbe. Namen are je torej bil, da se še posebej zaznamuje, da je predpogodba sklenjena, dana pa je bila tudi kot zavarovanje, da bo predpogodba izpolnjena, da bo torej glavna – prodajna pogodba sklenjena, s čimer je bila dogovorjena tudi sankcija za primer neizpolnitve predpogodbe (nesklenitve prodajne pogodbe), v smislu prvega in drugega odstavka 65. člena OZ. Tožnica in prvi toženec pa sta hkrati ustanovila tudi odstopno pravico, saj je bila ob ari dogovorjena (tudi) pravica (brez razloga) odstopiti od pogodbe, in sicer v korist obeh pogodbenih strank – če odstopi prodajalec, mora vrniti dvojno aro, če odstopi kupec, ara ostane prodajalcu.
Cenitev ali izvedensko mnenje, ki ju pridobi stranka sama, lahko sodišče v postopku obravnava le kot del strankinega trditvenega gradiva, ne sme pa nanju opreti sodne odločbe, razen če sta stranki izrecno soglašali, da se takšna cenitev ali izvedensko mnenje lahko uporabita kot dokaz pri ugotavljanju dejanskega stanja.
Sodišče pri svoji odločitvi o plačilu razlike v vrednosti razlaščenih in nadomestne nepremičnine ne bi smelo upoštevati ocene vrednosti nadomestnega zemljišča, ki jo je podal izvedenec v predpravdnem postopku. Na ta način je pritožnika prikrajšalo za pravico do obravnavanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nanjo pritožbeno sodišče sicer ne pazi po uradni dolžnosti, vendar je tudi nasprotna udeleženca prej kot v pritožbi nista mogla uveljavljati, saj nista bila dolžna pričakovati, da bo sodišče svojo odločitev oprlo na nedovoljen dokaz.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 435, 435/1, 435/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog – razlogi za ugovor zoper sklep o izbrisu - neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register – aktivna legitimacija
Če registrsko sodišče začne po uradni dolžnosti postopek izbrisa iz razloga, ker subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, subjekt vpisa lahko doseže ustavitev postopka, četudi na tem naslovu ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan. Izkazati mora, da posluje in da je upravičen poslovati na tem naslovu ali pa predlagati spremembo poslovnega naslova. Gre za pogoje, ki jih že glede na njihovo vsebino, dokazila, ki morajo biti priložena in upravičenost subjekta vpisa, da predlaga vpis spremembe poslovnega naslova, ne more namesto dolžnika uveljavljati upnik. Vendar to ne pomeni, da upnik v primeru začetka postopka izbrisa na podlagi domneve izbrisnega razloga po 2. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, ni upravičen izpodbijati pogojev za vodenje postopka izbrisa in ne tudi domneve izbrisa.
V postopku vpisa posameznega podatka v sodni register, ki se nanaša na že vpisani subjekt vpisa, zastopajo subjekt vpisa osebe, ki so vpisane v sodnem registru kot zastopniki subjekta vpisa.
ZFPPIPP člen 430, 430/1, 430/2, 432, 432-1, 432-3, 432-4, 439, 439/2. ZSReg člen 43, 43/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – nedovoljena pritožba – udeleženci postopka izbrisa
Pritožba je v primeru, če jo je pritožnica vložila v imenu družbe kot njena zakonita zastopnica prepozna, v primeru, če je pritožnica vložila pritožbo kot upnica družbe ali kot druga oseba, katere interes bi bil lahko z izbrisom družbe iz sodnega registra kršen, pa je nedopustna.
Pri preizkusu vzročne zveze med toženčevim psihofizičnim stanjem in njegovim ravnanjem (vožnja po nasprotnem voznem pasu) je pomembna okoliščina, da je toženec preprečil ugotavljanje svoje alkoholiziranosti. Zaradi te okoliščine je na tožencu breme, da vzročno zvezo izključi.