ZGO-1 člen 215, 215/1. ZPP člen 3, 3/3. ZUN člen 46, 76, 76/3, 76.c, 76.c/1. ZVEtL.
odmera funkcionalnega zemljišča – črna gradnja – aktivna legitimacija za vložitev zahtevka za odmero funkcionalnega zemljišča – pristojnost za določanje funkcionalnega zemljišča
Tožeča stranka je tožbo vložila zato, ker sama ni aktivno legitimirana za vložitev zahteve za odmero funkcionalnega zemljišča. Kdo je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za odmero funkcionalnega zemljišča določa zakon, aktivno legitimirana oseba pa ima pravico zahtevo vložiti ali pa tudi ne. Z ugoditvijo takšnemu zahtevku bi se z zakonom določena aktivna legitimacija razširila tudi na osebe, ki te pravice na podlagi kogentnih zakonskih določb nimajo. Tožnika s tožbo ne moreta prisiliti aktivno legitimirane osebe, da vloži zahtevek, niti ne moreta aktivne legitimacije razširiti nase, saj bi to pomenilo, da bi se s sodbo spreminjala prisilna določila zakona, to pa ni dopustno (tretji odstavek 3. člena ZPP).
ZUP člen 221, 221/1, 221/3, 343, 343/1, 343/4. ZPP člen 124.
pravni interes za pritožbo – začasna odločba
Tožnica je pred sodiščem prve stopnje izpodbijala dokončno odločbo toženca v zvezi s prvostopenjsko začasno odločbo toženca o priznanju pravice do starostne pokojnine, ker se ni strinjala z višino odmerjene starostne pokojnine. Po tem, ko je toženec z dokončno in pravnomočno odločbo, s katero je nadomestil začasno odločbo, odmeril starostno pokojnino, je tožnica izgubila pravni interes za izpodbijanje začasne odločbe. Pritožba zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o pravilnosti in zakonitosti začasne odločbe, se zato zavrže.
invalid III. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - zavarovanje za ožji obseg pravic - prostovoljna vključitev v zavarovanje - pretežnost zavarovanja - nadomestilo za invalidnost
Glede na to, da je bila tožnica pretežni del zavarovanja zavarovana za širši obseg pravic, ji kljub temu, da je bila v času nastanka invalidnosti prostovoljno vključena v zavarovanje in tako zavarovana le za ožji obseg pravic, pripadajo pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije, vključno s pravico do nadomestila za invalidnost.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. ZP (1977) člen 14, 188. ZPPSL člen 93, 94.
odpravnina - pripojitev družbe - delovna doba
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo premalo izplačanega zneska odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih tožene stranke (družbi, ki je bila pripojena k toženi stranki), četudi je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v okviru prisilne poravnave, sklenjene v stečajnem postopku.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 128, 128/1, 128/1-2, 128/2, 163, 163/2, 166. ZSSloV člen 219.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - sodno varstvo - plačilo za delo - delo preko polnega delovnega časa
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo v mesecu septembru 2010. Njena pravica do (izrabe neizrabljenega) letnega dopusta za leto 2009 je ob prenehanju delovnega razmerja že ugasnila. Tožnica tudi ni dokazala, da letnega dopusta ni mogla izrabiti po krivdi tožene stranke, saj ni niti zatrjevala, da je od nje zahtevala izrabo letnega dopusta v času trajanja delovnega razmerja. Tožnica za to leto ni upravičena do odškodnine za letni dopust.
Ker tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi vsebovala določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine
Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, saj temelji na določbi 1. odst. 89. čl. ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen ta sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca.
ZPP člen 7, 108, 180, 276, 339, 339/2 ,339/2-8. OZ člen 179.
zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - nepopolna tožba - konkreten poziv na dopolnitev tožbe - sodba presenečenja
Za prepoznavo tožbenega zahtevka, za ugotovitev in določitev njegove identitete je nujno, da je vsestransko določen (oziroma vsaj določljiv) tako v subjektivnem kot v objektivnem pogledu.
Če je sodišče menilo, da je tožba kljub temu še vedno nepopolna, bi moralo ravnati v smislu določil 108. člena ZPP. Tožečo stranko bi moralo konkretno pozvati, kako naj zahtevek dopolni in jo opozoriti na posledice. Sodišče tako ni ravnalo, ampak je po izvedenem dokaznem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi neustrezne trditvene podlage, v razlogih sodbe pa navedlo, da je stranko pozvalo, naj zahtevek specificira in podpre s trditveno podlago.
ZIZ člen 15, 34, 34/2, 177, 177/1. ZPP člen 155, 165, 165/1, 350, 365, 365-2.
izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi – nepremičnine izvezete iz izvršbe – predlog za omejitev dovoljene izvršbe
Dolžnikova trditev, da so ta zemljišča edino zagotovilo za njuno preživetje z ženo, brez da bi slednje tudi konkretiziral in za to priložil dokaze, namreč ne zadošča, da bi sodišče lahko ugodilo njegovemu ugovoru in nepremičnine izvzelo iz izvršbe po 177. členu ZIZ.
Sodišče prve stopnje je dopustilo vse trditve, in vse dokaze, ki sta jih pravdni stranki podali v postopku na prvi stopnji. Pri tem pa ni kršilo načela kontradiktornosti, načela enakosti pred zakonom in načela pravne varnosti, saj je dopustilo, da je vsaka stranka lahko odgovorila na trditve druge stranke, ki so bile podane po prvem naroku za glavno obravnavo. Tako tudi ni bila toženi stranki odvzeta možnost učinkovite obrambe, saj je kot rečeno sodišče prve stopnje tudi njene trditve, podane po prvem naroku za glavno obravnavo, obravnavalo. Tožena stranka zato ni imela podlage pričakovati, da sodišče prve stopnje trditev obeh strank, ki so bile podane po prvem naroku, ne bo upoštevalo.
sklenitev pogodbe – napaka volje – navidezna pogodba – komisijska pogodba - odgovornost za napake na stvari – omejitev ali izključitev odgovornosti
Za sklenitev pogodbe zahteva, da jo morata skleniti stranki, ki sta zato sposobni, da morata izraziti skupno in pravo voljo, da mora biti določen in dopusten predmet pogodbe in da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, če je predpisana.
Med napakami volje ureja OZ tudi primer navidezne pogodbe. V prvem odstavku 50. člena določa, da navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. V drugem členu pa skuša pogodbo vendarle ohraniti v veljavi s tem, da predvideva, da v primeru, ko navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.
Ni sporno, da sta prodajalec (komisionar) in tožnica sklenila komisijsko prodajo, iz katere izhaja, da se vozilo prodaja po sistemu „videno – kupljeno“, kar pomeni, da sta stranki pogodbeno izključili prodajalčevo odgovornost za stvarne napake, nikjer pa jasno ne izhaja, da sta s tem izključili tudi odgovornost prodajalca za glavne napake stvari.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – vročanje – nadomestna vročitev – smiselna uporaba določb ZPP
Določba 430. člena ZFPPIPP predstavlja posebno ureditev vročanja, ki jo predpisuje ZFPPIPP v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, zaradi česar uporaba določb ZPP, ki urejajo nadomestno vročitev, ne pridejo v poštev.
povračilo stroškov – pripoznava zahtevka – povod za tožbo
Ni mogoče govoriti o tem, da toženec za tožbo ni dal povoda. Tožba je bila potrebna, saj bi sicer sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in ga zaključilo, upoštevaje zapustnikov delež vpisan v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061638
OZ člen 52, 82, 82/1.
predmet prodajne pogodbe – jasno pogodbeno določilo – del sporne nepremičnine – kavzalni pravni posel – zavezovalni pravni posel
Zavezovalni pravni posel, ki je podlaga za prenos tožnikove lastninske pravice na nepremičnini na toženko in mora biti sklenjen v pisni obliki, po svoji vsebini zahteva izvedbo prenosa le dela parcele.
neplačilo sodne takse – domneva umika - nakazilo prejeto v dobro prehodnega računa sodišča – tretji izpolnil obveznost namesto dolžnika
Kot plačnik sodne takse je bil sicer tako na plačilnem nalogu, kot tudi na izpisku iz UJPnet naveden XXX d.o.o. in ne taksni zavezanec. To pa ne pomeni, da plačilo ni bilo opravljeno, saj lahko denarno obveznost namesto dolžnika poravna tudi kdo tretji.
napaka v gradnji – odgovornost za napako – grajanje napake – pobotni ugovor
V 621. členu ZOR je določen zgolj način opredelitve znižanja plačila zaradi stvarne napake in ne predstavlja samostojne določbe, na podlagi katere bi bil mogoč zaključek o utemeljenosti pobota.
Pobotni ugovor je bil podan 15. 03. 2006, njegovo dopustnost je zato potrebno presojati po zakonu, ki je bil v trenutku podajanja pobotnega ugovora v veljavi, torej po določbah Obligacijskega zakonika (OZ).
Glede na 2. odstavek 139. člena ZPP se vroča v stanovanju. ZPP pa ne določa, da mora biti to stanovanje hkrati tudi prijavljeno upravnemu organu kot stalno prebivališče.
Stanovanje v smislu 2. odstavka 139. člena ZPP lahko tudi obstaja, če stranka v stanovanju ne prenočuje vsak dan.