izvršba na podlagi verodostojne listine - zavrženje ugovora kot nepopolnega - podpis zakonitega zastopnika
Sodišče ni imelo pravne podlage za pozivanje dolžnika k podpisu ugovora, dejstvo, da dolžnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča, pa ne more imeti za posledico zavrženja njegovega formalno pravilno sestavljenega ugovora.
ZZK-1 člen 14, 16, 88, 120, 120/4, 161, 161/3, 161/3-4.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – pravilna uporaba materialnega prava
Zemljiškoknjižno sodišče je pri vpisu po 86. in 88. členu ZZK-1 (pomotoma) navedlo nižji znesek zavarovane terjatve, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Ob pravilni uporabi materialnega prava je pritožbeno sodišče pomanjkljivost samo odpravilo.
dolžnost uporabnikov do obveščanja – reparticija – dolžnost delitve sredstev - dolžnost obveščanja o sporedih – predložitev sporeda – pošiljanje sporedov uporabljenih del – pravni interes – kolektivna organizacija
Prvi odstavek 159. člena ZASP (med drugim) jasno določa, da so prireditelji kulturnoumetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki varovanih del dolžni v petnajstih dneh po javni priobčitvi poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del. Primarni namen zakonske dolžnosti uporabnikov do obveščanja je zagotovitev pravične reparticije (dolžnost delitve sredstev) po členu 153. ZASP. Kolektivna organizacija brez dostavljenih sporedov ne more korektno razdeliti prisojenega nadomestila za uporabo avtorskih del na prireditvah oziroma koncertih in ni pravilna utemeljitev sodišča prve stopnje, da za navedeni zahtevek (ob že obračunanem in v zamudni sodbi prisojenem nadomestilu) nima pravnega interesa.
stroški postopka – odmera stroškov – uspeh v pravdi – primarni in podredni tožbeni zahtevek – ugotovitev lastninske pravice
Tožeča stranka je v tej pravdi postavila dva tožbena zahtevka na isti dejanski in pravni podlagi. Najprej je terjala ugotovitev, da je tožeča stranka lastnik nepremičnine – stanovanja, pri čemer je lastninsko pravico pridobila s priposestvovanjem na podlagi prodajne pogodbe z dne 16. 11. 1994. Zahtevala pa je tudi od tožene stranke izstavitev zemljiškoknjižne listine za omenjeno nepremičnino. Sodišče prve stopnje je ugodilo prvemu zahtevku, drugega pa je zavrnilo. Drugo postavljeni zahtevek je zavrnilo iz razloga, ker tožeča stranka ni postavila takšne tožbene podlage, na podlagi katere bi bil lahko utemeljen zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine (na podlagi pravnega posla). Kljub temu pa je treba šteti, da zaradi takšnega nepotrebnega drugo postavljenega zahtevka, uspeh tožeče stranke ne more biti zgolj polovičen. Zato ji po stališču pritožbenega sodišča pripadajo tudi stroški prvostopnega postopka v celoti.
nevarna dejavnost – igranje rokometa – odgovornost šole – poškodba učenca pri športni vzgoji – krivdna odgovornost
Ob izostanku okoliščin, ki so ne samo v vzročni zvezi z nastalo škodo, ampak so tudi objektivne narave, igranja rokometa ni mogoče opredeliti za nevarno dejavnost.
nedopustnost izvršbe - dobra vera – pošteno ravnanje pravne osebe – poslovodni organ – zakoniti zastopnik pravne osebe – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – alter ego doktrina
Védenje osebe, ki v družbi opravljajo vsakodnevno poslovodno funkcijo, kar je v konkretnem primeru zakoniti zastopnik (direktor) toženke, se vedno šteje kot védenje gospodarske družbe. Vendar se tu krog relevantnih oseb ne konča. Pristojnosti in odločitve poslovodstva so v gospodarskih družbah pogosto delegirane tudi drugim osebam, takšna delegacija pa je neizogibno pospremljena z ustvarjanjem različnih ravni védenja pri osebah, ki delujejo za gospodarsko družbo. Zato se védenje gospodarske družbe ne omejuje zgolj na védenje poslovodstva, temveč se lahko razširi tudi na druge osebe, in sicer tudi na pravnike, ki delujejo v družbi ali za družbo, to pa so lahko tudi pooblaščeni odvetniki. Prenos določenih pooblastil (tudi na odvetnika) ne sme pomeniti orodja za zmanjševanje odgovornosti gospodarske družbe.
V tej zadevi ni šlo za to, da bi tožena stranka (ki je bila naročnik) aktivno uveljavljala kakšno upravičenje, do katerega je bila upravičena na temelju 2. ali 3. odstavka 639. člena OZ, temveč se je zgolj branila pred plačilnim zahtevkom tožeče stranke (podjemnika). Vse do preteka enoletnega roka iz 1. odstavka 635. člena OZ lahko naročnik zavrača plačilo in to lahko stori z ugovorom celo še kasneje. Trditveno in po potrebi dokazno breme, da je bila stvar prevzeta ali pa da posel brez razloga ni bil prevzet, nosi podjemnik. Če je tožeča stranka napake pravilno grajala, nosi podjemnik konkretno trditveno in dokazno breme, da so bile napake odpravljene ali pa da jih sploh ni bilo, in po potrebi tudi dokazno breme.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor upnika proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je stečajna dolžnica s prevzemom solidarnega poroštva za dolg, ki je znašal ob prevzemu 120.000,00 EUR napram upniku prevzela obveznosti, ki so nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, saj je ugotovilo, da dolžnica takrat ni imela premoženja, s katerim bi lahko izpolnila poroštveno obveznost. Hkrati pa da se je zavedala da prevzete obveznosti ni sposobna izpolniti, pa je kljub temu to obveznost prevzela. Pri tem je pravilno kot neupoštevno zavrnilo njeno zatrjevanje, da je štela prevzem poroštva zgolj kot formalnost.
Končni obračun ni dovolj trden dokaz o izvršenih plačilih. V delu, v katerem je tožeča stranka kot upnik potrdila postavko končnega obračuna „že plačano“, ima le pravno naravo pobotnice.
Na podlagi določbe 2. točke četrtega odstavka 89. člena ZZK-1 je zaznamba spora ovira za vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Da bi torej lahko sodišče izvedlo vpis na podlagi predlagane listine, bi morala biti najprej izbrisana zaznamba spora. Način izbrisa urejata 84. in 85. člen ZZK-1.
Četudi so morda resnične trditve tožnice glede neupravičenega odtujevanja in obremenjevanja nepremičnin s strani toženke, zaradi takšnega poslovanja toženke še ni podana nevarnost onemogočenja ali otežitve izterjave vtoževane terjatve, saj bi ostalo premoženje toženke zadoščalo za njeno poplačilo.
(Ne)upravičeno zavračanje plačila terjatve ni takšno ravnanje, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali drugačno razpolaganje s premoženjem, zato te navedbe v nobenem primeru ne morejo pomeniti izkazanosti pogoja subjektivne nevarnosti uveljavitve terjatve.
Tudi v primeru, da so resnične trditve tožnice, da toženka ni želela narediti primopredaje in tožnici ni potrjevala začasnih situacij, te ne predstavljajo ravnanj, ki bi jih lahko pripisali aktivnemu ravnanju toženke za onemogočanje oziroma preprečitev poplačila terjatve tožnice.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneva o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti – izpodbijanje domneve – dobava električne energije
Pri presoji, ali je tožena stranka izpodbila domnevo o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti, je potrebno upoštevati, da ima pogodbeno razmerje med stečajnim dolžnikom in toženo stranko, katerega predmet je dobava električne energije, naravo trajnega pogodbenega razmerja. Tožena stranka opravlja svojo dejavnost na način izvajanja gospodarske javne službe in je zato stečajnemu dolžniku morala nepretrgoma dobavljati električno energijo. Prav ta narava pogodbenega razmerja je bistven element pri presoji obstoja objektivnega pa tudi subjektivnega pogoja izpodbojnosti.
Četudi so morda resnične trditve tožnice glede neupravičenega odtujevanja in obremenjevanja nepremičnin s strani toženke, zaradi takšnega poslovanja toženke še ni podana nevarnost onemogočenja ali otežitve izterjave vtoževane terjatve, saj bi ostalo premoženje toženke zadoščalo za njeno poplačilo.
spor majhne vrednosti – postopek iz izvršbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – izvedba naroka – odločanje na podlagi pisnih dokazov
Sodišče izda sodbo brez razpisa naroka tudi v primeru, če je dejansko stanje med strankama sporno, sodišče pa po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena od strank pa izvedbe naroka ni zahtevala. Zaradi vsega navedenega po oceni pritožbenega sodišča predloženi pisni dokazi v predmetni zadevi ne zadoščajo za odločitev o spornem dejanskem stanju, pač pa bo za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka potrebno opraviti glavno obravnavo in izvesti predlagane dokaze.
ZOR člen 124, 132, 629. OZ člen 376. ZPP člen 154.
dokazovanje – obličnost – listinski dokaz – trditveno in dokazno breme – sklepčnost – obrazložitev odločitve o pravdnih stroških
Obličnost (pisnost) olajšuje dokazovanje. V skladu s tem pravilom stranka, ki z obličnimi oz. materialnimi dokazi ne razpolaga, praviloma ne more biti v procesno boljšem položaju, kot če bi. Pomanjkanje materialnih dokazov stranko bistveno bolj obremeni tudi na sami trditveni ravni, kjer je potreben mnogo večji trud in vložek, da se zagotovi popolnost in sklepčnost dejanske podlage.
Iz plačilnega naloga jasno izhaja, da je tožnica ob plačilu navedla, da plačuje odškodnino. Ker je tožnica v postopku navedla, da druge škode, ki bi jo tožnica tožencu lahko oziroma morala plačati, ni bilo, toženec pa tej trditvi ni ugovarjal, je takšna navedba namena nakazila s strani tožnice dovolj določna in konkretna, da je mogoče šteti, da je tožnica z njo delno poravnala ravno obveznost, izterjevano v navedenem izvršilnem postopku Ig 242/2006.