Na podlagi določbe 2. točke četrtega odstavka 89. člena ZZK-1 je zaznamba spora ovira za vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Da bi torej lahko sodišče izvedlo vpis na podlagi predlagane listine, bi morala biti najprej izbrisana zaznamba spora. Način izbrisa urejata 84. in 85. člen ZZK-1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneva o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti – izpodbijanje domneve – dobava električne energije
Pri presoji, ali je tožena stranka izpodbila domnevo o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti, je potrebno upoštevati, da ima pogodbeno razmerje med stečajnim dolžnikom in toženo stranko, katerega predmet je dobava električne energije, naravo trajnega pogodbenega razmerja. Tožena stranka opravlja svojo dejavnost na način izvajanja gospodarske javne službe in je zato stečajnemu dolžniku morala nepretrgoma dobavljati električno energijo. Prav ta narava pogodbenega razmerja je bistven element pri presoji obstoja objektivnega pa tudi subjektivnega pogoja izpodbojnosti.
Dejstvo, da je toženec svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika, je namreč lahko le predpostavka domnevne baze, ki utemeljuje izpodbijano domnevo, nima pa pomena neizpodbitnega dokaza o obstoju objektivnega pogoja izpodbojnosti.
Četudi so morda resnične trditve tožnice glede neupravičenega odtujevanja in obremenjevanja nepremičnin s strani toženke, zaradi takšnega poslovanja toženke še ni podana nevarnost onemogočenja ali otežitve izterjave vtoževane terjatve, saj bi ostalo premoženje toženke zadoščalo za njeno poplačilo.
(Ne)upravičeno zavračanje plačila terjatve ni takšno ravnanje, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali drugačno razpolaganje s premoženjem, zato te navedbe v nobenem primeru ne morejo pomeniti izkazanosti pogoja subjektivne nevarnosti uveljavitve terjatve.
Tudi v primeru, da so resnične trditve tožnice, da toženka ni želela narediti primopredaje in tožnici ni potrjevala začasnih situacij, te ne predstavljajo ravnanj, ki bi jih lahko pripisali aktivnemu ravnanju toženke za onemogočanje oziroma preprečitev poplačila terjatve tožnice.
Pritožbena navedba, da je obravnavana nepremičnina jasno in nedvoumno izražena v darilni in izročilni pogodbi ter izjavi o soglasju z njo z dne 11.2.1985, ne drži. V navedeni listini, ki je podlaga za glavni vpis, so navedeni le zemljiškoknjižni vložki v katastrskih občinah in nekatere posamezne parcele, med katerimi pa ni obravnavane parcele. V listini, ki je podlaga za glavni vpis, obravnavana nepremičnina ni označena, tako kot določa zakon, to je s podatki, kot je označena v zemljiški knjigi, in ker zemljiškoknjižno sodišče postopa formalno, saj mora pri odločanju o vpisu presoditi vse formalnopravne elemente obstoja pravnega temelja in preveriti ali se podatki v listini, ki označujejo nepremičnino, ujemajo s podatki s katerimi je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, formalnim pogojem za dovolitev vpisa ni bilo zadoščeno, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Zatrjevalo se je, da je podlaga, ker do naklonitve ni prišlo, odpadla, toženci kot dediči so obogateni, tožnica pa prikrajšana. Toda trditvena podlaga o delu in pomoči tožnice v korist zapustnice, ki je bila s tem obogatena, in je bila opravljena zato, ker je zapustnica obljubljala naklonitev premoženja, do česar pa ni prišlo, omogoča pravni sklep, da je s tem odpadla podlaga (medsebojni dogovor obeh strank), na podlagi katere je tožnica opravljala določene storitve, tak zahtevek je oprt na materialnopravno pravilo o neupravičeni pridobitvi iz tretjega odstavka 190. člena OZ.
Pogoje za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke ureja 69. člen ZZK-1. V drugem odstavku je izrecno predpisano, da mora biti v predlogu za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke naveden najvišji znesek terjatve, ki bo zavarovan s hipoteko.
vpis prepovedi iz odločbe okoljskega inšpektorata v zemljiško knjigo
Prepovedi, ki jih je sodišče prve stopnje vpisalo v zemljiško knjigo so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena ZGO-1 (drugi odstavek 158. člena ZGO-1) in tako so tudi sestavni del odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je podlaga za predlagani vpis – zaznambo.
Zemljiškoknjižno sodišče mora pri odločanju o vpisu ugotoviti ali obstajajo vse z zakonom določene predpostavke za vpis v zemljiško knjigo. Ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne. Pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme presojati veljavnosti pravnih dejstev, ki so podlaga za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga, ne sme se spuščati v materialnopravno presojo pravnega naslova, v konkretnem primeru se prvostopenjsko sodišče pravilno ni ukvarjalo z ugovornimi navedbami, s katerimi je nasprotna udeleženka izpodbijala sklep o izvršbi, torej listino, ki je podlaga za vpis.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Četudi tožnik ni bil tako vinjen, da dela ne bi mogel opravljati (ampak je delo opravil, tako kot mu je bilo naročeno), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zaradi vinjenosti na delovnem mestu) zakonita.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, ni nezakonit, četudi ga je sodišče prve stopnje izdalo, preden je potekel tridnevni rok, ki ga je dalo na voljo tožniku, da dopolni predlog za izdajo začasne odredbe. Pri tem je treba upoštevati, da je sodišče prve stopnje o predlogu za izdajo začasne odredbe moralo odločiti v roku 3 dni (po tem, ko je prejelo sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bila prvotna odločitev razveljavljena), da je tožnika na dopolnitev pozivalo po nepotrebnem in da ga je pozivalo s sklepom procesnega vodstva, na katerega ni bilo vezano.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Ker tožeča stranka toženki ni zagotovila sklenitve delovnega razmerja skladno s pogodbo o štipendiranju, saj ji po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas (za čas pripravništva) in po opravljenem strokovnem izpitu ni dala v podpis pogodbe o zaposlitvi, iz katere bi izhajal obstoj delovnega razmerja tudi za naprej, tožeča stranka ne more uspešno terjati vračila kadrovske štipendije in stroškov učenja tujega jezika (češ da se je toženka zaposlila pri drugem delodajalcu).
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Sestopanje s tovornega vozila sicer ni nevarna dejavnost, pa tudi običajne stopnice na tovornih vozilih niso nevarna stvar. Lahko pa takšne postanejo v posebnih okoliščinah, kot so bile tudi v konkretni zadevi, ko je tožnik sestopal po gladkih kovinskih stopnicah z višine 1,7 metra. Stopnice so bile postavljene pravokotno na kabino tovornjaka, bile so spolzke zaradi razlitih tekočin oz. madežev, ki niso bili vidni s prostim očesom. Za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca po takšnih stopnicah, je objektivno odgovorna tožena stranka.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - sprememba delodajalca - dokazovanje
Tožena stranka (delodajalec) ne more dokazovati prehoda delavcev (tudi tožnice) k drugi pravni osebi zgolj z izpovedmi prič. Ker v zvezi z domnevnim prehodom delavcev tožena stranka ni predložila nobenih listinskih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila tožnica še naprej zaposlena pri njej. Za ta čas ji je utemeljeno prisodilo plačo, povračilo stroškov prehrane in prevoza na delo in z dela ter regres za letni dopust.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 118. KZ-1 člen 143, 143/1.
subjektivni rok - znaki kaznivega dejanja - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - seznanitev z razlogom
Tožena stranka je tako razlog kot storilca ugotovila bistveno pred prejemom pisnega zagovora tožnice in sicer že tedaj, ko je tožnico obvestila o začetku postopka izredne odpovedi ter ji posredovala pisno obdolžitev z vabilom na zagovor oz. ko je zoper tožnico (in njenega pooblaščenca) vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 1. odstavku 143. člena KZ-1. Pisna obdolžitev ima vsebinsko povsem enake očitke glede storitve hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki navedenega kaznivega dejanja, kot jih je kasneje vsebovala izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Isto pa velja za kazensko ovadbo. Glede na navedeno rok za podajo odpovedi ni začel teči šele s podajo zagovora (prejemom pisnega zagovora), izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je prepozna in zato nezakonita.
Za presojo utemeljenosti zahtevka po 26. členu Ustave RS je za odškodninsko odgovornost države bistvene ugotovitve ali gre za protipravno ravnanje njenega organa ali oseb in ali obstaja vzročna zveza med tem ravnanjem in škodo. Prvo predpostavko določa že sama ustavna določba, druga pa je nujni element civilnega odškodninskega delikta.
sodba na podlagi odpovedi – opravičenost izostanka z naroka
Za presojo, ali je stranka opravičila izostanek, mora biti podano samo opravičilo stranke z navedbo opravičljivega razloga za izostanek in dokazilo o obstoju tega razloga. Tožeča stranka ni izkazala opravičenih razlogov za izostanek z naroka. Svojemu opravičilu namreč ni predložila dokazila o bolezni, na katero se je v opravičilu kot razlog za izostanek sklicevala. Pritožbeno pojasnilo, da se njen pooblaščenec naroka ni udeležil, ker ga je tožeča stranka seznanila s predlogom za predložitev obravnave, ni sprejemljivo. Zgolj podani predlog za preložitev obravnave namreč stranki oziroma njenemu pooblaščencu še ne nudi opravičljivega razloga za izostanek z naroka, če ga sodišče ne prekliče in preloži, kajti sodišču je dana presoja o utemeljenosti razlogov za preklic in preložitev naroka.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - zagovor - čas za pripravo obrambe
Opustitev izdaje računa za naročeno in opravljeno storitev predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in lahko predstavlja razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Dejstvo, da je imel tožnik za pripravo na zagovor le dva delovna dneva, glede na to, da se je zagovora udeležil in podal zagovor (na katerem ni navajal, da je imel premalo časa za pripravo obrambe), ne predstavlja kršitve v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zaradi katere bi bila odpoved nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069986
ZM člen 2. ZIZ člen 41, 41/2.
lastna trasirana menica – načelo menične formalnosti – podpis transanta – menični ugovori v postopku za izdajo predhodne odredbe
Ker je bil predlog za dovolitev izvršbe v izvršilnem postopku vložen v elektronski obliki, sodišče ob izdaji sklepa o izvršbi z listino ni razpolagalo in je posledično ni preizkušalo. V predlogu za izdajo sklepa o izvršbi je bila listina namreč zgolj določno označena. Navedeno daje sodišču prve stopnje v postopku za izdajo predhodne odredbe pooblastilo, da ob preizkušanju pogojev za izdajo predhodne odredbe presoja tudi, ali iz listine, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, izhaja menična zaveza dolžnika.
Trasant se mora lastnoročno podpisati s svojim imenom in priimkom, podpis mora biti na licu menice in praviloma spodaj desno, pod meničnim besedilom. Podpis trasanta je lahko tudi na sredini menice, vendar vedno pod meničnim besedilom.