invalidnost - zmožnost za delo - svoj poklic - invalidska komisija - sodni izvedenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker so podane očitne razlike med mnenjem sodnega izvedenca in izpovedbo člana invalidske komisije II. stopnje (ki sta specialista s področja ortopedije), je v zadevi, v kateri je odločilno vprašanje delazmožnosti tožnice, treba zadevo razčistiti s postavitvijo drugega izvedenca in sicer izvedenca s področja medicine dela, prometa in športa.
Nezadovoljstvo z rezultatom izvedeniškega dela ne more pomeniti pravno odločujočega dejstva, da tožniku ne bi bilo treba plačati za opravljeno izvedeniško delo oziroma doplačati manjkajočega zneska iz predujma.
ZNP člen 26. ZVVJTO člen 7, 8. dokument : VSL0061654.
določitev odškodnine za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje – prepozen zahtevek - več pisnih poravnav
S podpisom poravnav je stranka pristala na njihovo vsebino, kar pomeni, da sklenjene poravnave vežejo obe udeleženki postopka. Poleg tega se je predlagateljica v poravnavah izrecno odrekla uveljavljanju morebitnih nadaljnjih zahtevkov iz istega naslova. S sklenitvijo poravnav z dne 10. 10. 2008 je bilo torej med udeleženkama postopka že doseženo soglasje glede zahtevanega vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.
V resnici je zaradi sklenjenih poravnav šlo za nedopustno razširitev zahtevka oziroma za nov, dodatni zahtevek, ki pa je bil glede na predpisani rok iz 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje očitno prepozen.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožnika za plačilo odškodnine za škodo zavrnilo, ker je ocenilo, da ni s stopnjo gotovosti dokazal, da je do prometne nesreče prišlo zaradi izsilitve prednosti tožniku kot kolesarju s strani neznanega vozila, spričo česar ni podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke po prvem odstavku 39. člena ZOZP.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 103, 129, 129/1. ZZdrS člen 43. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22, 22/2.
zdravljenje v tujini - nujno zdravljenje - nujna medicinska pomoč
Zgolj dejstvo, da je tožnica zavarovanka s področja Maribora, ki se je v času pred porodom nahajala na dopustu v Avstriji, in da so številne zavarovanke s tega področja načrtovale porod v Avstriji, kjer so uveljavljale storitev na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja (tako da jim ni bilo treba plačati), še ne zadošča za zaključek, da je zahtevek za povračilo stroškov poroda v tujini neutemeljen. Za presojo utemeljenosti tega zahtevka bi bilo treba ugotoviti, ali je tožnica v Avstriji uveljavljala pravico do nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči ali pa se njen porod šteje kot načrtovana zdravstvena storitev v tujini.
Zapustnica na stanovanju nikoli ni imela lastninske pravice in posledično tožencu stanovanja ni mogla podariti. Toženec je bil namreč tisti, ki je imel stanovanjsko pravico za nakup spornega stanovanja po takrat veljavnem SZ in je sporno stanovanje tudi kupil. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zapustnica znesek denarja tožencu podarila na način, da ga je kot kupnino nakazala neposredno prodajalcu stanovanja. Ker je tožnik vztrajal pri tem, da se kot darilo šteje stanovanje in ne denarni znesek, ni podal ustrezne trditvene podlage in je sodišče prve stopnje njegov zahtevek (vračunanje v dedni delež) pravilno zavrnilo.
pridobitev lastninske pravice na originaren način – premičnine – spojitev - pomešanje – zastaranje terjatve na povračilo vlaganj
Določbe 22. in 23. člena ZTLR so urejale pridobitev lastninske pravice na originaren način zgolj na premičnih stvareh.
Pravilno je pravno stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru zastaralni rok lahko začel teči šele od tedaj, ko je bilo tožniku lahko jasno, da zapustnik ne bo izpolnil svoje obljube in „prenesel“ ustrezen solastniški delež nanj. Do tedaj pa je glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v tej smeri, še vedno upravičeno lahko štel, da bo vendarle postal solastnik spornih nepremičnin. Ker je bil očitno dogovor med njim in zapustnikom takšen, da je prenos lastninske pravice nanj odložen (do kdaj, sicer sodišče prve stopnje ni natančno in jasno pojasnilo), njegova pravica ni mogla nastati takoj oziroma prej, že ob samih vlaganjih oziroma njihovem zaključku, za kar se nepravilno zavzema tožena stranka. Zato je razumno prvostopno stališče, da je zastaralni rok začel teči šele v letu 2007, ko je zaradi konflikta z zapustnikom tožniku bilo jasno, da zapustnik prostovoljno ne bo izpolnil sklenjenega dogovora z izstavitvijo ustrezne zemljiškoknjižne listine, ali pa vsaj z ustreznim oporočnim razpolaganjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057861
ZPP člen 284, 284/2, 285, 286, 286/4. OZ člen 198. SPZ člen 92.
reivindikacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – materialno procesno vodstvo – prvi narok za glavno obravnavo
Ker sodna praksa pojem koristi v smislu 219. člena ZOR oziroma 198. člena OZ razlaga široko, se zato ni treba spuščati v vprašanje, ali je toženi ves čas uporabljal stvar ali ne, je pa pomembno ali bi se lahko s stvarjo okoristil.
najemna pogodba – pravice in obveznosti najemnika stanovanja – plačilo obratovalnih stroškov – pasivna legitimacija
Obveznost etažnega lastnika, ki odda stanovanje v najem za plačilo obratovalnih stroškov je zgolj subsidiarna. Obveznost najemnika plačati tovrstne stroške izhaja tudi iz določbe 6. alinee 94. člena SZ-1, po kateri je najemnik dolžan plačevati najemnino in stroške, ki se plačujejo poleg najemnine v skladu z najemno pogodbo. Tožena stranka je tako v enakem položaju kot etažni lastnik v razmerju do tožeče stranke za plačilo spornih stroškov obratovanja in upravljanja večstanovanjske stavbe. Ni namreč tudi zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da sta z etažno lastnico, drugače kot je določeno z navedeno zakonsko ureditvijo, pogodbeno uredili obveznost plačevanja tovrstnih stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021246
OZ člen 615. SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
podaljšanje najemne pogodbe za določen čas - upravičena zadržanost z naroka za glavno obravnavo
SZ-1 je specialni predpis, ki med drugim ureja tudi stanovanjska razmerja, za tovrstne spore ni moč uporabiti splošnega predpisa, to je OZ. Splošni predpis se lahko uporabi le v primeru, ko specialni predpis določena razmerja ne ureja. V obravnavanem primeru pa temu ni tako, saj SZ-1 izrecno ureja situacijo, ki je podana v našem primeru.
Med storitve upravljanja je šteti tudi zalaganje stroškov dobaviteljem iz svojih sredstev in porazdelitev ter izterjava teh stroškov od etažnih lastnikov kot plačilnih zavezancev. Posledično temu je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da takšno terjatev skladno določbi 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ zastara v enem letu.
V postopku delitve skupnega premoženja se delijo le stvari in pravice, ki v času postopka v skupno premoženje še vedno spadajo, nepremičnine, ki jih v skupnem premoženju več ni, pa predmet delitve ne morejo biti.
pravdna sposobnost – indic – dvom v pravdno sposobnost
Zdravstvena izvida, ki ju je predložil odvetnik tožeče stranke, skupaj kažeta na to, da bi lahko bila tožeča stranka v času odpovedi tožbenemu zahtevku in umika tožbe pravdno nesposobna. Na to tudi kaže ravnanje mimo svojega pooblaščenca. Zadnje samo po sebi sicer še ni odločilni dokaz za obstoj pravdne nesposobnosti, je pa v povezavi s prej navedenima zdravstvenima izvidoma dober indic. Ker prvostopenjsko sodišče ni pazilo na to, ali je tožeča stranka pravdno sposobna v zadevi in je kljub temu odločilo o zadevi, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
negatorna tožba - varstvo pred vznemirjanjem - obstoj lastninske pravice - solastnina
Tožnik, katerega idealni solastninski delež na nepremičnini ni materializiran (solastne nepremičnine ne uživa in je nima v posesti), ne potrebuje varstva pred vznemirjanjem.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker sodišče zaradi zamude roka za vložitev tožbe zadeve ni obravnavalo po vsebini (ampak je tožbo zavrglo), so pritožbene navedbe, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, za odločitev pravno irelevantne. Ima pa tožnik v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja možnost, da sam oziroma preko osebnega zdravnika pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Tožena stranka je podala zgolj trditve, ki so se nanašala na aktivno legitimacijo tožeče stranke, nobenih trditev pa ni podala glede (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki zadeva odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato ni podana.