IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055507
ZIZ člen 17, 17/1 17/2, 17/2-3, 19, 19/2, 21, 21/2 71, 71/1, 71/2. ZOdvT tarifna številka 3464, 3468. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 313, 313/3, 344, 344/2. Uredba št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo člen 3, 5, 23.
izvršilni naslov - uredba o uvedbi evropskega naloga za izvršbo - evropski nalog za izvršbo - evropski izvršilni naslov - nesporni zahtevki - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - potek paricijskega roka - odlog izvršbe - stroški odgovora na predlog za odlog - prekinitev izvršbe - prekinitev izvršbe po uein
Evropski nalog za izvršbo.
Priloženi obrazec oziroma potrdilo EIN, ki ga je izdalo sodišče v Cremoni, je pravilno izpolnjeno, zato lahko upnik na njegovi podlagi utemeljeno zahteva predmetno izvršbo (v nasprotnem primeru upnik ne bi imel ustreznega izvršilnega naslova).
Rok za prostovoljno povrnitev stroškov določi sodišče na podlagi 313. člena ZPP ali drugega odstavka 21. člena ZIZ. To pa je rok, ki odlaga izpolnitev obveznosti in le če zavezanec stroškov v tem roku ne povrne, pride v zamudo in zato poleg stroškov dolguje tudi zakonske zamudne obresti.
23. člen EUIN določa, da lahko pristojno sodišče v državi članici izvršbe na zahtevo dolžnika pod izjemnimi pogoji postopek izvršbe prekine. Izjemnih pogojev dolžnik ni zatrjeval in dokazoval. Razlogi, ki jih navaja, predstavljajo običajne posledice poteka izvršbe.
Odgovora na predlog za odlog ni mogoče enačiti z odgovorom na pravno sredstvo, pri katerem se uporabi tar. št. 3468 ZOdvT.
Zapustnica na stanovanju nikoli ni imela lastninske pravice in posledično tožencu stanovanja ni mogla podariti. Toženec je bil namreč tisti, ki je imel stanovanjsko pravico za nakup spornega stanovanja po takrat veljavnem SZ in je sporno stanovanje tudi kupil. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zapustnica znesek denarja tožencu podarila na način, da ga je kot kupnino nakazala neposredno prodajalcu stanovanja. Ker je tožnik vztrajal pri tem, da se kot darilo šteje stanovanje in ne denarni znesek, ni podal ustrezne trditvene podlage in je sodišče prve stopnje njegov zahtevek (vračunanje v dedni delež) pravilno zavrnilo.
Upoštevaje vsa navedena dejstva je odškodnina odmerjena po sodišču prve stopnje primerna odmena tožniku za nastalo mu škodo. Odmerjena odškodnina (skupno 3.200,00 EUR) pa dejansko celo odstopa navzgor od podobnih primerov v sodni praksi, zato nikakor ni pogojev za njeno dodatno zvišanje. Pri odmeri odškodnine so bile upoštevane tako subjektivne kot objektivne okoliščine, odmerjena odškodnina zato ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine in tožniku višjo odškodnino od dosojene oz. odmerjene ni moč dosoditi.
URS člen 125, 156. ZASP-B člen 26. ZS člen 3, 3/1.
avtorsko pravo - pravilnih o javni priobčitvi glasbenih del - upravljanje in uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa - novo tarifiranje - exceptio illegalis
Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko pri presoji tožnikove terjatve ni upoštevalo Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 (Pravilnik - 06). Tarifa, ki jo vsebuje navedeni pravilnik, namreč nima pravne veljave, ker ni bila sprejeta po predpisanem postopku, pač pa enostransko, ne da bi tožnik zanjo dobil soglasje reprezentativnih združenj. Neutemeljena je pritožbena trditev, da tožnik s Pravilnikom - 06 ni na novo določil tarifnih vrednosti, temveč jih je zgolj uskladil z inflacijo, upoštevaje pooblastilo iz Pravilnika – 98. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP – B) je namreč v četrtem odstavku 26. člena kot veljavni skupni sporazum o tarifi ohranil le tarifni del Pravilnika – 98, ne pa tudi njegovega normativnega dela, kamor sodi 11. člen, na katerega se sklicuje pritožba. Brez pomena je zato pritožbeno vztrajanje, da naj bi bilo soglasje Urada za intelektualno lastnino dano k celotnemu Pravilniku – 98.
Med storitve upravljanja je šteti tudi zalaganje stroškov dobaviteljem iz svojih sredstev in porazdelitev ter izterjava teh stroškov od etažnih lastnikov kot plačilnih zavezancev. Posledično temu je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da takšno terjatev skladno določbi 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ zastara v enem letu.
Ker je sklenitev in prav tako razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze le-te ne more ali ne želi več ohranjati.
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 365.
invalidska pokojnina - vrnitev preplačila - verzija - zastaranje
Tiste terjatve za vrnitev preplačila (ki je nastalo, ker so bili zneski invalidske pokojnine izplačani brez pravnega temelja), ki so bile na dan vročitve odločbe o ugotovitvi preplačila starejše od treh let, so zastarale.
invalidnost - zmožnost za delo - svoj poklic - invalidska komisija - sodni izvedenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker so podane očitne razlike med mnenjem sodnega izvedenca in izpovedbo člana invalidske komisije II. stopnje (ki sta specialista s področja ortopedije), je v zadevi, v kateri je odločilno vprašanje delazmožnosti tožnice, treba zadevo razčistiti s postavitvijo drugega izvedenca in sicer izvedenca s področja medicine dela, prometa in športa.
Glede na to, da je šlo za nočno vožnjo, bi tožnica ob povprečno skrbni vožnji lahko opazila vozilo toženke, ki je s kršitvijo desnega pravila povzročila nesrečo. Prispevek tožnice h nastali škodi je 30%.
ZIZ člen 38, 38/5, 82, 82/3. ZPP člen 155, 155/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 58.
izvršilni stroški – potrebni stroški – stroški upnika za prisotnost pri rubežu
Zakonodajalec se ni opredelil, da bi bila prisotnost upnika za izvedbo rubeža potrebna, saj se ta opravi tudi, če upnik ni navzoč. Navedeno pomeni, da mora upnik, ki zahteva povrnitev stroškov, nastalih s prisotnostjo pri rubežu, zahtevo utemeljiti z vidika njihove potrebnosti. Sama prisotnost na rubežu torej še ne pomeni avtomatične pridobitve pravice do povrnitve stroškov od dolžnika.
Dohodnina se plača za odškodnine, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek. Dohodek, za katerega se plača dohodnina, je tudi dohodek dosežen z oddajanjem nepremičnin v najem. Tožeča stranka je tako zavezana plačati dohodnino od prisojenih zneskov, ki predstavljajo prikrajšanje tožeče stranke iz naslova neuporabe nepremičnine. Tožena stranka zato neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje od izračunane obogatitve odšteti tudi davke, ki bi jih morala plačati tožeča stranka v spornem obdobju.
Na podlagi določbe 83. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se le nejasna določila razlagajo v korist druge stranke v primeru, ko je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila kako drugače pripravljena in predlagana le od ene pogodbene stranke. V našem primeru ne gre za nejasna določila. Najemna pogodba sklenjena med pravdnima strankama je jasna in nedvoumna. V 2. členu je določen čas trajanja najemnega razmerja, ter da je možna samo soglasna prekinitev pogodbe.
Nezadovoljstvo z rezultatom izvedeniškega dela ne more pomeniti pravno odločujočega dejstva, da tožniku ne bi bilo treba plačati za opravljeno izvedeniško delo oziroma doplačati manjkajočega zneska iz predujma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057861
ZPP člen 284, 284/2, 285, 286, 286/4. OZ člen 198. SPZ člen 92.
reivindikacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – materialno procesno vodstvo – prvi narok za glavno obravnavo
Ker sodna praksa pojem koristi v smislu 219. člena ZOR oziroma 198. člena OZ razlaga široko, se zato ni treba spuščati v vprašanje, ali je toženi ves čas uporabljal stvar ali ne, je pa pomembno ali bi se lahko s stvarjo okoristil.
Tožena stranka je podala zgolj trditve, ki so se nanašala na aktivno legitimacijo tožeče stranke, nobenih trditev pa ni podala glede (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki zadeva odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato ni podana.
Banka ima pravico, ne pa tudi dolžnost, zavrniti plačilo ali prenehati izvajati pooblastila imetnika tekočega računa, da v breme njegovega računa poravna njegove mesečne obveznosti, če na tekočem računu ni ustreznega kritja.
V sporih zaradi avtorske pravice se v primerih, ko predlog za izdajo začasne odredbe ni bil predhodno vročen nasprotni stranki, začasna odredba izda zgolj izjemoma. Predlagajoča stranka mora vselej izkazati za verjetno, da bi ji kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo nastanek težko nadomestljive škode.