ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22, 22/2.
zdravljenje v tujini - napotitev na zdravljenje v tujino
Tožniku je bilo zdravljenje v Sloveniji dostopno v časovnem obdobju, ki je medicinsko utemeljeno, tako da niso bili izpolnjeni pogoji za odobritev zdravljenja v tujini.
pravdna sposobnost – indic – dvom v pravdno sposobnost
Zdravstvena izvida, ki ju je predložil odvetnik tožeče stranke, skupaj kažeta na to, da bi lahko bila tožeča stranka v času odpovedi tožbenemu zahtevku in umika tožbe pravdno nesposobna. Na to tudi kaže ravnanje mimo svojega pooblaščenca. Zadnje samo po sebi sicer še ni odločilni dokaz za obstoj pravdne nesposobnosti, je pa v povezavi s prej navedenima zdravstvenima izvidoma dober indic. Ker prvostopenjsko sodišče ni pazilo na to, ali je tožeča stranka pravdno sposobna v zadevi in je kljub temu odločilo o zadevi, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
negatorna tožba - varstvo pred vznemirjanjem - obstoj lastninske pravice - solastnina
Tožnik, katerega idealni solastninski delež na nepremičnini ni materializiran (solastne nepremičnine ne uživa in je nima v posesti), ne potrebuje varstva pred vznemirjanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057861
ZPP člen 284, 284/2, 285, 286, 286/4. OZ člen 198. SPZ člen 92.
reivindikacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – materialno procesno vodstvo – prvi narok za glavno obravnavo
Ker sodna praksa pojem koristi v smislu 219. člena ZOR oziroma 198. člena OZ razlaga široko, se zato ni treba spuščati v vprašanje, ali je toženi ves čas uporabljal stvar ali ne, je pa pomembno ali bi se lahko s stvarjo okoristil.
najemna pogodba – pravice in obveznosti najemnika stanovanja – plačilo obratovalnih stroškov – pasivna legitimacija
Obveznost etažnega lastnika, ki odda stanovanje v najem za plačilo obratovalnih stroškov je zgolj subsidiarna. Obveznost najemnika plačati tovrstne stroške izhaja tudi iz določbe 6. alinee 94. člena SZ-1, po kateri je najemnik dolžan plačevati najemnino in stroške, ki se plačujejo poleg najemnine v skladu z najemno pogodbo. Tožena stranka je tako v enakem položaju kot etažni lastnik v razmerju do tožeče stranke za plačilo spornih stroškov obratovanja in upravljanja večstanovanjske stavbe. Ni namreč tudi zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da sta z etažno lastnico, drugače kot je določeno z navedeno zakonsko ureditvijo, pogodbeno uredili obveznost plačevanja tovrstnih stroškov.
ZNP člen 26. ZVVJTO člen 7, 8. dokument : VSL0061654.
določitev odškodnine za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje – prepozen zahtevek - več pisnih poravnav
S podpisom poravnav je stranka pristala na njihovo vsebino, kar pomeni, da sklenjene poravnave vežejo obe udeleženki postopka. Poleg tega se je predlagateljica v poravnavah izrecno odrekla uveljavljanju morebitnih nadaljnjih zahtevkov iz istega naslova. S sklenitvijo poravnav z dne 10. 10. 2008 je bilo torej med udeleženkama postopka že doseženo soglasje glede zahtevanega vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.
V resnici je zaradi sklenjenih poravnav šlo za nedopustno razširitev zahtevka oziroma za nov, dodatni zahtevek, ki pa je bil glede na predpisani rok iz 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje očitno prepozen.
sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker sodišče zaradi zamude roka za vložitev tožbe zadeve ni obravnavalo po vsebini (ampak je tožbo zavrglo), so pritožbene navedbe, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, za odločitev pravno irelevantne. Ima pa tožnik v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja možnost, da sam oziroma preko osebnega zdravnika pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
URS člen 125. ZASP člen 70, 146, 147, 149, 151,152. ZPP člen 151, 242, 286.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – exceptio illegalis
ZASP v 3. točki prvega dostavka 149. člena (posredno) uzakonja monopolni položaj tožeče stranke. Za isto vrsto avtorskih del in iste pravice lahko v Sloveniji obstaja le ena kolektivna organizacija. In za male avtorske pravice je to tožeča stranka. Male pravice se morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) prek kolektivnih organizacij, pa če to avtor in uporabnik želita ali pa ne.
V sporih zaradi avtorske pravice se v primerih, ko predlog za izdajo začasne odredbe ni bil predhodno vročen nasprotni stranki, začasna odredba izda zgolj izjemoma. Predlagajoča stranka mora vselej izkazati za verjetno, da bi ji kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo nastanek težko nadomestljive škode.
Stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka ne dopušča tolmačenja nejasnega zemljiškoknjižnega dovolila. Glede na nepopolne in nejasne podatke o nepremičnini v zemljiškoknjižnem dovolilu, zemljiškoknjižno sodišče predlaganega vpisa ne bi smelo dovoliti.
Po 116.členu ZZK-1 spremembe podatkov o imetniku pravice - fizični osebi v zemljiški knjigi opravijo z avtomatskim prevzemanjem podatkov iz centralnega registra prebivalstva, pri čemer je povezovalni znak EMŠO.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0069981
OZ člen 125, 125/1. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 226, 226/3.
zastopnik družbe – skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika – škodljiva pogodba
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za obe pogodbeni stranki. Dejanja organov vodenja, tudi škodna, neposredno zavezujejo družbo. Pogodba, ki jo je sklenil v imenu družbe korporacijski zastopnik v mejah svojih pooblastil, je veljavno sklenjena, tudi če je zastopnik prekoračil morebitne notranje omejitve za zastopanje. Ob uporabi splošnih pravil obligacijskega prava o neveljavnosti pogodb pa iz toženkinih trditev ne izhaja zaključek, da bi šlo za fiktivno oziroma neobstoječo ali neveljavno pogodbo.
Če delo na projektu spada med dela in naloge delovnega mesta tožnika kot direktorja tožene stranke, ki se opravlja v okviru delovnega časa, mu za to delo dodatno plačilo ne gre.
Kakšna mora biti vsebina zemljiškoknjižnega dovolila, da je veljavna, se presoja po stvarnem pravu, ki se je prav glede zemljiškoknjižnega dovolila pri nas v preteklosti zelo spreminjalo. V času, ko se je civilno pravo opiralo še na avstrijski pravni sistem, je bila obvezna intabulacijska klavzula. V letu 1995 je Zakon o zemljiški knjigi opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo in se zadovoljil z overitvijo podpisa zemljiškoknjižnega prednika na pogodbi, ki je podlaga za nastanek zemljiškoknjižne spremembe. Šele Stvarnopravni zakonik, ki je začel veljati 1.1.2003, je kot materialnopravni predpis ponovno uvedel zemljiškoknjižno dovolilo v strogi oblični formi kot pogoj za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo.
predlog upnika za odlog izvršbe – ustavitev izvršilnega postopka
Ker sodišče še ni odločilo o predlogu upnika za odlog izvršbe, ni imelo zakonske podlage za ustavitev izvršilnega postopka zaradi neplačila predujma za stroške izvršilnih dejanj.
OZ člen 190, 346, 355, 355/1, 355/1-6, 355/2. ZPP člen 214, 214/2, 358, 358-5.
terjatev upravnika večstanovanjske hiše – zastaranje – neupravičena obogatitev
Terjatev upravnika na povračilo založenih sredstev od etažnega lastnika ima pravno naravo verzijskega zahtevka. Takšna terjatev ne zapade v plačilo v trimesečnih ali krajših rokih, temveč takrat, ko upravnik plača namesto dolžnika in zato zanj ni možno uporabiti zastaralnega roka iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ. V kolikor bi imel zakonodajalec namen, da vse upravnikove terjatve zastarajo v roku enega leta, bi v določilu 6. točke izpustil besedilo „ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih“, vendar je zakonodajalec enoletni zastaralni rok določil samo za tiste upravnikove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0069011
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 229. SPZ člen 33.
motenje posesti – sodna poravnava – ponovno motenje
Sodna poravnava je lahko predlog za izvršbo zaradi ponovnega motenja posesti le v primeru, če se je dolžnik z njo zavezal, da bo v bodoče opustil (se vzdržal) podobnih motilnih ravnanj.
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0069984
ZGD-1 člen 50, 52, 52/2, 318. ZNP člen 4.
posebna revizija – vročitev predloga za imenovanje revizorja v odgovor – pravica do izjave v postopku imenovanja posebnega revizorja
Tudi v postopku imenovanja posebnega revizorja je potrebno dati udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah in predlaganih dokazih drugih udeležencev, še preden se o predlogu odloči.