Pritožnica pravilno opozarja, da je prijavo upnik vložil po pooblaščenki, univerzitetni diplomirani pravnici z opravljenim pravniškim državnim izpitom (prim. pooblastilo, priloženo k prijavi upnice A. d.d.). Zato sodišče ni imelo razloga za izdajo sklepa v smislu prvega odstavka 88. člena ZPP niti za zavrženje prijave po določilu tretjega odstavka 88. člena ZPP.
Pritožnik U. je prijavo vložil po svojem statutarnem zastopniku. Statutarni zastopniki so tisti zastopniki, ki upravičenje za zastopanje pridobijo z imenovanjem na funkcijo, za katero statut v skladu z zakonom kot pravno posledico imenovanja določa pridobitev upravičenja za zastopanje pravne osebe. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da omejitve glede kvalifikacij veljajo zgolj za pooblaščence, ne pa tudi za statutarne zastopnike, saj pri njih zastopanje temelji na statutu.
Ugovor ni bil vložen elektronsko, zato bi moralo sodišče prve stopnje plačilni nalog vročiti po pošti, vročitev pa bi morala biti izkazana z vročilnico, oziroma povratnico.
Posebna ureditev pobotanja v povezavi s cesijo določa upravičenost dolžnika (tožene stranke), da s prevzemnikom terjatve pobota terjatev, ki jo ima do odstopnika (tožeča stranka).
Šteje se, da stranka, ki v s plačilnim nalogom določenem roku ne plača sodne takse, pritožbo umakne. Predlagatelj je bil na posledice neplačila v plačilnem nalogu opozorjen.
ZST člen 4, 25, 29, 34, 34/6. ZST–1 člen 39. ZPP člen 105a.
stroški postopka - sodna taksa - prehodne določbe ZST-1 - uporaba ZST-1 - odmera višine sodne takse po zst
Takse se v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZST-1 do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, to je po prej veljavnem ZST. Vendar pa to velja le glede vprašanja odmere višine sodne takse, ne pa tudi sicer ostalih – predvsem postopkovnih določb v zvezi s pozivom za plačilo sodne takse in nadaljnjega postopka, ki teče v primeru, ko taksa ni plačana.
oprostitev plačila sodne takse - dolžnost dokazovanja premoženjskega stanja stranke
Ni naloga sodišča, da po uradni dolžnosti išče podatke o materialnem stanju stranke iz razpoložljivih mu uradnih evidenc, ki bi utemeljevali taksno oprostitev predlagajoče stranke.
zaznamba sklepa o izvršbi – pogoji za dovolitev vpisa
Pogoji za dovolitev vpisa so določeni v 148. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Med drugim se vpis dovoli, če je dovoljen po stanju zemljiške knjige oz. če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis. Ker je ugotovljeno, da pri predmetni nepremičnini ni vpisan ne dolžnik kot solastnik, ne v takšnem deležu, kot zatrjuje pritožba, v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.
Ker je bil torej toženec z izvršilnim postopkom, na katerega se v svojem predlogu za obnovo postopka sklicuje, seznanjen že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in torej ne gre za okoliščine, ki jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, še preden je bil pravdni postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je sodišče prve stopnje njegov predlog za obnovo pravilno in zakonito zavrglo.
vsebinska skladnost vpisa v zemljiško knjigo in listin, ki so podlaga za vpis – vsebina vpisa hipoteke – vpis obresti in stroškov
Po določbi 16. člena ZZK-1 se ob vpisu hipoteke vpiše glavnica, obresti (dogovorjene) pa le, če gre za tek obresti pred zapadlostjo. V zakonu tudi ni podlage za vpis stroškov postopka kot stranske terjatve.
Zaradi določne opredelitve pravice, kot izhaja iz sklepa o zavarovanju, je po četrtem odst. 14. člena ZZK-1 pravilno, da se vpiše glavnica, glede obresti oz. dospelosti pa navede „glej opis“ ter pod „dodatnim opisom“ navede, da je zastavna pravica (hipoteka) ustanovljena v zavarovanje upnikove denarne terjatve (glavnice) s pripadki, kot je to določno opisano v izreku sklepa o zavarovanju.
Pri odločanju se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v morebitno dejstvo že delno plačanega dolga, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojno izvršilno sodišče.
predlog za vknjižbo lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano v listini o pravnem poslu – nepredložitev listine o pravnem poslu – prepoved navajanja novih dejstev in dokazov v pritožbi
Predlagatelj v pritožbi priznava, da zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice poleg zemljiškoknjižnega dovolila, katero ni vsebovano v listini o pravnem poslu, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ni priložil tudi listine o tem pravnem poslu. In to listino prilaga šele pritožbi. Vendar pritožbeno sodišče dopolnitve v pritožbi ne sme upoštevati, saj je v 160. členu ZZK-1 izrecno prepovedano navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi. Pritožbeno sodišče namreč v pritožbenem postopku preizkuša samo pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.
ZZK-1 člen 125a, 125a/7, 125c, 125c/5. ZPP člen 105.a.
neplačilo sodne takse za pritožbo – pritožba se šteje za umaknjeno
Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa (105.a člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 120. členom ZZK-1). In ker te nasprotni udeleženec ni plačal v roku 8 dni od prejema plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo na v nalogu navedeno sklicno številko, se šteje njegova pritožba za umaknjeno (peti odstavek 125.c člena ZZK-1 v zvezi s sedmim odstavkom 125.a členom ZZK-1).
nagrada za zastopanje - odmera nagrade odvetnici – prisilna hospitalizacija
V primerih, ko sodišče ugotovi, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega v nepravdnem postopku, lahko uporabi polno nagrado za postopek s količnikom 1,3 po tarifni številki 3100.
ZST-1 člen 1, 1/3, 2, 6, 10, 10/4. ZIZ člen 9, 9/1.
pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v izvršilnem postopku – obveznost plačila sodne takse
V postopku odločanja o obveznosti plačila sodne takse se sodne takse ne plačujejo.
Novela ZST-1A ni izrecno predvidela možnosti pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, vendar te pritožbe ni izrecno izključila kot nedovoljene. Ker se vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v izvršilnem postopku, je treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZIZ, ta pa v prvem odstavku 9. člena načeloma dovoljuje pritožbo zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji, in pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog izrecno ne izključuje.
Za odpoved pogodbe ni predpisana obličnost, stranki se lahko sami dogovorita za obliko odpovedi pogodbenega razmerja.
Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo izrecno uveljavljala dogovorjeno krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani na podlagi sklenjene naročniške pogodbe in to v predlogu za izvršbo tudi določno označila. Tožena stranka bi morala ugovarjati krajevno pristojnost v ugovoru zoper sklep o izvršbi oziroma najkasneje v pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1.
odmera nagrade izvedencu
Če je izvedenka ocenila, da je bilo naloženo izvedensko delo bolj zahtevno, ker je morala v okviru izdelave mnenja izdelati tudi cenitev nepremičnine, bi lahko sodišču predlagala višjo nagrado zgolj v okviru večje zahtevnosti izvedenskega dela in ne dvojno nagrado (za mnenje in za izvid).
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - stvarna legitimacija
Tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja je bil utemeljeno zavrnjen zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije, saj je tožnik tožbo vložil zoper Republiko Slovenijo (in ne zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je tožnika predhodno opozarjala na kršitve delovnih obveznosti (v pisnem opozorilu mu je bilo jasno povedano, da mu bo podana odpoved pogodbe o zaposlitvi ob ponovni kršitvi). Kljub temu je tožnik ponovno kršil delovne obveznosti (ponovil je istovrstno kršitev s tem, ko se je nasilno vedel do sodelavca). Zaradi takšne ponovne kršitve mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - očetovski dopust
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v spornem obdobju med strankama obstajalo delovno razmerje, saj so bili podani vsi elementi tega razmerja. Pri tem je nebistveno, da je bil tožnik v istem obdobju po sklepu centra za socialno delo na očetovskem dopustu.