Kakšna mora biti vsebina zemljiškoknjižnega dovolila, da je veljavna, se presoja po stvarnem pravu, ki se je prav glede zemljiškoknjižnega dovolila pri nas v preteklosti zelo spreminjalo. V času, ko se je civilno pravo opiralo še na avstrijski pravni sistem, je bila obvezna intabulacijska klavzula. V letu 1995 je Zakon o zemljiški knjigi opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo in se zadovoljil z overitvijo podpisa zemljiškoknjižnega prednika na pogodbi, ki je podlaga za nastanek zemljiškoknjižne spremembe. Šele Stvarnopravni zakonik, ki je začel veljati 1.1.2003, je kot materialnopravni predpis ponovno uvedel zemljiškoknjižno dovolilo v strogi oblični formi kot pogoj za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo.
Sodišče za začasnega skrbnika zapuščine imenuje osebo, ki je za to primerna in ki lahko za zapuščino skrbi v interesu vseh dedičev. Začasni skrbnik zapuščine je lahko tudi eden od dedičev, pod pogojem, da je nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Po oceni pritožbenega sodišča oseba, ki jo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu določilo za skrbnika zapuščine, izpolnjuje navedene kriterije.
oprostitev plačila sodne takse - dolžnost dokazovanja premoženjskega stanja stranke
Ni naloga sodišča, da po uradni dolžnosti išče podatke o materialnem stanju stranke iz razpoložljivih mu uradnih evidenc, ki bi utemeljevali taksno oprostitev predlagajoče stranke.
ZD člen 104, 132, 146, 163, 228, 228/2. ZD 1965 člen 25, 25/2. ZDen člen 78, 78/1.
obseg zapuščine - denacionalizirano premoženje - vstopna pravica - dedna pravica - vračunanje daril v dedni delež - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedne izjave in dednopravne pogodbe, podane oz. sklenjene do izdaje odločbe o denacionalizaciji - vstopna pravica posvojenca dediča
Določba 78. člena Zakona o denacionalizaciji, ki v prvem odstavku določa, da se uvede dedovanje po umrlem glede denacionaliziranega premoženja z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, v drugem odstavku pa določa, da pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v tem postopku preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, je najmanj nejasna. V tej določbi sta določena dva različna dogodka, ki povzročita uvedbo dedovanja in prehod zapuščine na dediče. Ni dvoma, da je ta ureditev o prehodu zapuščine na dediče drugačna od ureditve v Zakonu o dedovanju.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1, 35, 35/1. ZPP člen 105a, 105a/3.
nastanek taksne obveznosti – predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – izterjava sodne takse – izvršljivost plačilnega naloga – domneva umika
Na izterjavo sodne takse v skladu s 35. členom ZST-1 učinkuje le zaprosilo za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse po drugem zakonu in ne po ZST-1.
Materialno podlago za odločitev predstavljata določbi 59. in 60. člena ZNNZ, po katerih se postopek za odmero odškodnine za nacionalizirano nepremičnino začne po pravnomočnosti odločbe komisije za nacionalizacijo o ugotovitvi predmeta nacionalizacije. Zoper odločbo o odškodnini ni mogoča pritožba in ne upravni spor, prejšnji lastnik nacionalizirane nepremičnine in občina, v kateri leži nepremičnina, pa lahko zahtevata v tridesetih dneh od vročitve odločbe o odškodnini, da odmeri odškodnino sodišče. O zahtevi za odmero odškodnine odloča okrajno sodišče v nepravdnem postopku. Tožnik je imel možnost, da bi pred sodiščem v nepravdnem postopku terjal drugačno določitev odškodnine v kolikor je smatral, da odmena ne ustreza realni vrednosti zemljišč, nasprotno pa v predmetnem pravdnem postopku ni pa mogoče na novo terjati že določene odškodnine.
Pri odločanju se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v morebitno dejstvo že delno plačanega dolga, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojno izvršilno sodišče.
ZST-1 člen 1, 1/3, 2, 6, 10, 10/4. ZIZ člen 9, 9/1.
pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v izvršilnem postopku – obveznost plačila sodne takse
V postopku odločanja o obveznosti plačila sodne takse se sodne takse ne plačujejo.
Novela ZST-1A ni izrecno predvidela možnosti pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, vendar te pritožbe ni izrecno izključila kot nedovoljene. Ker se vprašanje dovoljenosti konkretne pritožbe pojavlja v zvezi s taksno obveznostjo, ki je nastala v izvršilnem postopku, je treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 uporabiti določbe ZIZ, ta pa v prvem odstavku 9. člena načeloma dovoljuje pritožbo zoper vsak sklep, izdan na prvi stopnji, in pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog izrecno ne izključuje.
Ker je bil torej toženec z izvršilnim postopkom, na katerega se v svojem predlogu za obnovo postopka sklicuje, seznanjen že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in torej ne gre za okoliščine, ki jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, še preden je bil pravdni postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je sodišče prve stopnje njegov predlog za obnovo pravilno in zakonito zavrglo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1.
odmera nagrade izvedencu
Če je izvedenka ocenila, da je bilo naloženo izvedensko delo bolj zahtevno, ker je morala v okviru izdelave mnenja izdelati tudi cenitev nepremičnine, bi lahko sodišču predlagala višjo nagrado zgolj v okviru večje zahtevnosti izvedenskega dela in ne dvojno nagrado (za mnenje in za izvid).
predlog za vknjižbo lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano v listini o pravnem poslu – nepredložitev listine o pravnem poslu – prepoved navajanja novih dejstev in dokazov v pritožbi
Predlagatelj v pritožbi priznava, da zemljiškoknjižnemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice poleg zemljiškoknjižnega dovolila, katero ni vsebovano v listini o pravnem poslu, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ni priložil tudi listine o tem pravnem poslu. In to listino prilaga šele pritožbi. Vendar pritožbeno sodišče dopolnitve v pritožbi ne sme upoštevati, saj je v 160. členu ZZK-1 izrecno prepovedano navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi. Pritožbeno sodišče namreč v pritožbenem postopku preizkuša samo pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.
nagrada za zastopanje - odmera nagrade odvetnici – prisilna hospitalizacija
V primerih, ko sodišče ugotovi, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega v nepravdnem postopku, lahko uporabi polno nagrado za postopek s količnikom 1,3 po tarifni številki 3100.
vsebinska skladnost vpisa v zemljiško knjigo in listin, ki so podlaga za vpis – vsebina vpisa hipoteke – vpis obresti in stroškov
Po določbi 16. člena ZZK-1 se ob vpisu hipoteke vpiše glavnica, obresti (dogovorjene) pa le, če gre za tek obresti pred zapadlostjo. V zakonu tudi ni podlage za vpis stroškov postopka kot stranske terjatve.
Zaradi določne opredelitve pravice, kot izhaja iz sklepa o zavarovanju, je po četrtem odst. 14. člena ZZK-1 pravilno, da se vpiše glavnica, glede obresti oz. dospelosti pa navede „glej opis“ ter pod „dodatnim opisom“ navede, da je zastavna pravica (hipoteka) ustanovljena v zavarovanje upnikove denarne terjatve (glavnice) s pripadki, kot je to določno opisano v izreku sklepa o zavarovanju.
ZZK-1 člen 125a, 125a/7, 125c, 125c/5. ZPP člen 105.a.
neplačilo sodne takse za pritožbo – pritožba se šteje za umaknjeno
Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa (105.a člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 120. členom ZZK-1). In ker te nasprotni udeleženec ni plačal v roku 8 dni od prejema plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo na v nalogu navedeno sklicno številko, se šteje njegova pritožba za umaknjeno (peti odstavek 125.c člena ZZK-1 v zvezi s sedmim odstavkom 125.a členom ZZK-1).
Za odpoved pogodbe ni predpisana obličnost, stranki se lahko sami dogovorita za obliko odpovedi pogodbenega razmerja.
Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo izrecno uveljavljala dogovorjeno krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani na podlagi sklenjene naročniške pogodbe in to v predlogu za izvršbo tudi določno označila. Tožena stranka bi morala ugovarjati krajevno pristojnost v ugovoru zoper sklep o izvršbi oziroma najkasneje v pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
zaznamba sklepa o izvršbi – pogoji za dovolitev vpisa
Pogoji za dovolitev vpisa so določeni v 148. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Med drugim se vpis dovoli, če je dovoljen po stanju zemljiške knjige oz. če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis. Ker je ugotovljeno, da pri predmetni nepremičnini ni vpisan ne dolžnik kot solastnik, ne v takšnem deležu, kot zatrjuje pritožba, v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - stvarna legitimacija
Tožnikov tožbeni zahtevek za priznanje lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja je bil utemeljeno zavrnjen zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije, saj je tožnik tožbo vložil zoper Republiko Slovenijo (in ne zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka je tožnika predhodno opozarjala na kršitve delovnih obveznosti (v pisnem opozorilu mu je bilo jasno povedano, da mu bo podana odpoved pogodbe o zaposlitvi ob ponovni kršitvi). Kljub temu je tožnik ponovno kršil delovne obveznosti (ponovil je istovrstno kršitev s tem, ko se je nasilno vedel do sodelavca). Zaradi takšne ponovne kršitve mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - očetovski dopust
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v spornem obdobju med strankama obstajalo delovno razmerje, saj so bili podani vsi elementi tega razmerja. Pri tem je nebistveno, da je bil tožnik v istem obdobju po sklepu centra za socialno delo na očetovskem dopustu.