postopek za sodno ureditev meje – višina nagrade odvetnika – sklenitev poravnave med nepravdnim postopkom
Za sklenitev poravnave med nepravdnim postopkom za sodno ureditev meje je v skladu s tar. št. 3/c Odvetniške tarife pooblaščenec nasprotnih udeležencev upravičen do nagrade po tar. št. 23 (kar v obravnavanem primeru pomeni 110 točk), zvišano za 100% (kar pomeni nadaljnjih 110 točk), skupaj torej do 220 točk.
ZPP člen 104, 108, 226, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 129.
listine v tujem jeziku
Ker pritožbeno sodišče ne more preizkusiti prvostopne sodbe glede skladnosti ugotovitev o vsebini (neprevedenih) listin s samo vsebino listin, je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 128, 128/2, 339, 354, 354/1. ZOR člen 186.
vmesna sodba – deljena odgovornost – procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
O višini tožbenega zahtevka v primeru, ko je vmesna sodba pravnomočna, odloči sodišče s sodbo in ne s sklepom. Gre za relativno procesno kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
odmera nagrade odvetniku v postopku prisilne hospitalizacije
V konkretnem primeru je odvetnica, prejela sklep o določitvi odvetnice in postavitvi izvedenca, obiskala osebo v varovanem oddelku, pregledala dokumentacijo, prisotna je bila tudi na naroku in se je opredelila do podanega mnenja izvedenca. Pritožnica ima zato prav, da ne gre za postopek, opisan v tar. št. 3101 ZOdvt.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062696
ZPP člen 142.
zamudna sodba – vročanje – pravilnost vročitve
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je verjetno izvedenec grafolog edini tisti, ki bi lahko strokovno ugotovil, ali je podpis toženke na vročilnici o prejemu zamudne sodbe pristno njen.
ZIZ člen 71, 71/1, 72, 178, 178/4. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365-2, 366, 366/1.
odlog izvršbe – preklic javne dražbe – ugotovitev vrednosti nepremičnine
Pritožbena izvajanja v smeri, da je bila dolžniku zaradi nepreklica prve javne dražbe odvzeta možnost ponovne ugotovitve vrednosti nepremičnine, niso utemeljena. Dolžnik bi lahko kadarkoli v roku določenem v četrtem odstavku 178. člena ZIZ (8 dni pred prodajnim narokom) predlagal ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine pod pogoji in na način določen v 178. členu ZIZ.
odškodninska odgovornost šole – športna vzgoja - skok čez kozo – dolžno nadzorstvo
Šola za škodo, ki jo mladoletnik utrpi pri uri športne vzgoje, ne odgovarja, če dokaže, da je bilo nadzorstvo nad mladoletnikom opravljano na dolžni način ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu ter da je učitelj v danih okoliščinah ravnal tako, kot je treba.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba – skupna merilna mesta za električno energijo – stvar – merilno mesto – dedni dogovor
Dedni dogovor, ki ga je sklenila tožena stranka s pravno prednico tožeče stranke, nima nobenega vpliva na pravico dostopa tožečih strank do merilnih mest. Sodišče z izpodbijano sodbo toženi stranki tudi ni odvzelo pravice do posesti, temveč je zgolj omogočilo izvrševanje solastninskega upravičenja tožeči stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062670
ZPP člen 315. OZ člen 131. Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih člen 6, 12, 12/2.
javno kopališče – bazen – padec v dezinfekcijskem bazenčku – zdrs na klančini dezinfekcijskega bazenčka – krivdna odgovornost upravljalca kopališča– objektivna odgovornost – soodgovornost oškodovanca – soprispevek oškodovanca - upravljalec javnega kopališča
Dezinfekcijski bazen ni nevarna stvar oziroma da hoja po njem ne predstavlja nevarne dejavnosti.
2. odstavek 12. člena Pravilnika o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih člen določa, da mora drsnost talnih oblog v bazenčkih za noge ustrezati predpisanemu standardu. Temu v konkretnem primeru toženka ni uspela zadostiti, torej ni ravnala z dolžno skrbnostjo in je krivdno odškodninsko odgovorna za tožnici (pri padcu) nastalo škodo. Soprispevek tožnice (neprimerna hoja) k nastanku škode je 20%.
odškodnina za nepremoženjsko škodo –telesne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – degenerativne spremembe – vzročna zveza
Padec ni povzročil in ne poslabšal tožničinega bolezenskega stanja v zvezi s prirojenimi težavami s hrbtenico. Zato ni mogoče govoriti o vzročni zvezi med težavami tožnice v zvezi z njimi in škodnim dogodkom.
posestno varstvo – kriteriji posesti – parkirna mesta
Iz tožbenih trditev tožnikov izhaja, da so bili oni tisti, ki so skozi daljši čas redno uporabljali parkirišče. Pri tem je bistveno, da ni bilo uveljavljeno motenje posesti na določenem parkirnem prostoru za določenega prebivalca P., temveč na celotnem parkirišču, ki ga sestavljajo posamezni parkirni prostori. Tožnike bi potemtakem lahko razumeli kot celoto, kot skupnost, ki trajno izvršuje posest na predmetnem parkirišču. Takšna fizična oblast nad sporno nepremičnino je zagotovo zunanje vidna in trajna, nikoli pa ne bi mogla v celoti zadostiti kriterijema dostopnosti in izključnosti, kot ju tolmači sodišče prve stopnje. Normalno je namreč, da ljudje hodijo vsak dan v službo in po drugih dnevnih opravkih in če kot sredstvo prevoza uporabljajo avtomobil, potem bo parkirišče moralo biti določen čas prazno oziroma bodo prosta vsaj določena parkirna mesta v sklopu parkirišča. Čeprav torej obstaja verjetnost, da na teh parkirnih prostorih v tem času parkirajo tudi avtomobili ljudi, ki ne prebivajo na zgoraj omenjenih naslovih, to ne more pomeniti, da tožniki niso oziroma ne morejo biti posestniki tega parkirišča.
pravni interes za pritožbo – zamudna sodba – neizvršljivost izreka
Toženec za pritožbo zoper izpodbijani del sodbe nima pravnega interesa. Pravni interes (korist) predstavlja možnost, da stranka z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima. Izpodbijani del sodne odločbe pa zoper pritožnika ni izvršljiv. S pritožbo zato zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja. Pravni interes za popravo takšne nepravilnosti bi zato imel le tožnik, ki pa se zoper takšen izrek, ni pritožil.
Pravni posel, ki ga sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če slednji ta pravni posel naknadno odobri.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPIZ-1 člen 102, 103, 103/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - rok za podajo odpovedi - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tudi kadar se delavcu invalidu poda redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (in ne iz razloga invalidnosti), začne rok za podajo odpovedi teči, ko se delodajalec seznani z mnenjem komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
poprava pomotnega vpisa – soglasje prizadetih oseb
Glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka pomotnega vpisa ni mogoče odpraviti drugače, kot le s soglasjem vseh prizadetih oseb. V primeru nesoglasja je glede odprave pomote le-to mogoče odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, ki bo predstavljala ustrezno listino, na podlagi katere bo mogoče opraviti ustrezen zemljiškoknjižni vpis.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – valorizacija delnih plačil
Pri delnem plačilu ni pomembno le, kakšen nominalni znesek je bil plačan, ampak predvsem v kakšnem deležu je odškodninska obveznost s plačilom prenehala oziroma v kakšnem deležu še obstaja in se valorizira dalje. Upoštevanje deleža obveznosti, ki je zaradi plačila prenehal in (morebitno) obsodbo dolžnika zgolj na plačilo ostalega deleža obveznosti, pa je mogoče doseči le z valorizacijo delnega plačila.
OZ člen 165, 171, 171/1, 179, 179/1, 299. ZVZD člen 5, 6, 9.
deljena odgovornost – soprispevek delavca - ugovor deljene odgovornosti – delovna nezgoda – poškodba pri delu – nadzor delodajalca – tek zamudnih obresti od odškodnine za materialno škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti – objektivno in subjektivno merilo skaženosti
Kljub temu, da tožnik v času delovne nezgode ni nosil delovne obleke, ki bi lahko preprečila oziroma vsaj zmanjšala poškodbe, njegov soprispevek k nastanku škode ne more biti večji od 30%, saj zavarovanec tožene stranke ni nadziral delavca, če uporablja predpisana delovna sredstva. Navedene dolžnosti se ne razbremeni zgolj s tem, da nabavi varovalno opremo oziroma pripomočke za varno delo, pač pa mora poskrbeti za uporabo le-teh, saj le z uporabo teh pripomočkov zagotovi varno delo. V skladu z določbami ZVZD mora tudi delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
Ali je podana negmotna škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Objektivna merila so spremembe oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost in spol oškodovanca, itd. Presoja pa se tudi, ali in v kakšni meri spremenjena zunanjost oškodovanca vzbuja v okolju gnus, pomilovanje ali siceršnjo pozornost. Subjektivno merilo pa pomeni vplivanje vseh navedenih elementov na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje nasploh. Subjektivne lastnosti oškodovanca se pri tem upoštevajo do razumne mere.