V tem sporu je tožnica tožbo umaknila, zato je nasprotni stranki dolžna povrniti stroške postopka. Te obveznosti bi bila razbremenjena le v primeru, če bi tožbo umaknila takoj po tistem, ko je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila.
zahtevek za izločitev iz zapuščine – pravočasnost uveljavljanja pravice
Udeleženci v zapuščinskem postopku morajo pravice, ki so tudi dedno-pravne narave, uveljaviti v zapuščinskem postopku ter je narava pravice iz 32. člena ZD taka, da se v njej prepletajo dednopravni in stvarnopravni elementi. Dedinja zato lahko, saj je vezana le na pravnomočen sklep o dedovanju (220. člen ZD) še v pritožbi uveljavlja pravice iz 32. člena ZD, vključno z ustrezno dejstveno (in dokazno) podlago, in je zato v takem primeru ne omejuje določba prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku.
neprava stvarna služnost – vpis spremembe služnostnega upravičenca – prenos neprave stvarne služnosti – razpolagalna sposobnost
V obravnavani zadevi gre za vpis spremembe služnostnega upravičenca pri že vknjiženi služnosti.
Nepravo stvarno služnost ureja Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 226. členu, kjer je določeno, da se služnost, ki je po svoji naravi stvarna služnost, lahko ustanovi tudi v korist določene osebe. V teh primerih se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Drugih določil glede neprave stvarne služnosti SPZ ne vsebuje. Ob sklenitvi pogodbe o prenosu neprave stvarne služnosti se je notarka sicer sklicevala na komentar omenjenega 226. člena SPZ, za takšno obliko prenosljivosti neprave stvarne služnosti se je zavzelo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Vendar je po oceni pritožbenega sodišča takšno stališče materialnopravno zmotno, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča je za prenos potrebno sodelovanje lastnika obremenjene nepremičnine, ki edini lahko svojo nepremičnino obremeni na tak način. Zgolj pogodba o prenosu in zemljiškoknjižno dovolilo odsvojitelja ne zadoščata, saj slednji za obremenitev nepremičnine z nepravo stvarno služnostjo pridobitelja nima razpolagalne sposobnosti.
Odvetnik, ki zastopa udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku, mora vse vloge udeleženca vložiti elektronsko. Če tega ne stori in vloži vlogo pisno, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepolnih vlogah in jo zemljiškoknjižno sodišče zavrže (šesti odstavek 125.a člena ZZK-1).
Nasprotni udeleženec je skladno z določbo 125.c člena ZZK-1 vložil ugovor pisno, zato bi mu moralo prvostopenjsko sodišče vsa sodna pisanja vročati skladno z določbo 125.č člena ZZK-1 pisno.
ZPP člen 41. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 18, 18/2, 9, 9/1, 9/2.
sodna taksa – nastanek taksne obveznosti – ugotovitev vrednosti za plačilo takse – zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Pri ugotavljanju vrednosti za plačilo sodne takse se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ob smiselni uporabi določb 41. člena ZPP se vrednosti zahtevkov, ki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, ne seštevajo.
ZZK-1 člen 63, 63/1, 100a. ZGO-1 člen 146, 146/3, 158, 159.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba pravnega dejstva – nepravnomočnost in nedokončnost odločbe
V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je sodišče prve stopnje opravilo zaznambo prepovedi po uradni dolžnosti, na podlagi odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor (v nadaljevanju: Odločba). V konkretnem primeru gre za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev in ne za vknjižbo, s katero se vpisujejo pravice. Neuspešno je pritožbeno sklicevanje na nepravnomočnost in nedokončnost Odločbe. Skladno s 159. členom ZGO-1 mora namreč pristojni gradbeni inšpektor odločbo sodišču poslati nemudoma, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 146. člena ZGO-1, pritožba zoper Odločbo, na katero se sklicuje pritožnik, ne zadrži njene izvršitve, kar pomeni, da je odločbo inšpektorja potrebno zaznamovati takoj po njenem prejemu, kot to določa prej citirani 159. člen ZGO-1. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje, potem, ko je zemljiškoknjižni predlog prestal predhoden preizkus po 146. členu ZZK-1 v zvezi s 100.a členom ZZK-1, ravnalo pravilno, ko je po uradni dolžnosti dovolilo vpis zaznambe prepovedi, navedenih v citirani Odločbi.
Ko gre za hipoteko, ki je zavarovana z več nepremičninami, se mora hipoteka vpisati pri vseh osnovnih pravnih položajih vsake nepremičnine, ki so predmet skupne hipoteke, ena od nepremičnin pa se določi kot glavna nepremičnina.
ZZK-1 člen 131. SPZ člen 107, 107/1, 107/2, 108, 109.
nastanek etažne lastnine – sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino – akt o oblikovanju etažne lastnine
Predlagateljica si zmotno razlaga, da nastane etažna lastnina že s tem, ko GURS v kataster stavb vpiše stavbo in njene posamezne dele ter jim dodeli identifikacijske številke. Za nastanek etažne lastnine je v sladu z določbami Stvarnopravnega zakonika potreben predvsem ustrezen pravni posel lastnika zemljiške parcele. Razpolagalni pravni posel, s katerim ustanovi etažno lastnino, je sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino (108. člen v zvezi z drugim odstavkom 107. člena SPZ) oziroma akt o oblikovanju etažne lastnine (109. člen v zvezi z drugim odstavkom 107. člena SPZ).
ZFPPIPP člen 9, 9/4, 442, 442/1, 443, 350. ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2. ZZad člen 40, 40/1, 40/2.
zadruga - izbris zadruge iz sodnega registra brez likvidacije - stečaj zadruge
Zadruga odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem; če je nad zadrugo uveden stečaj, se morebitni primanjkljaj najprej poravna z izterjavo neplačanih deležev in če tudi izterjani deleži ne zadostujejo za popolno poplačilo upnikov, odgovarjajo člani zadrugi v stečaju za primanjkljaj v skladu z zadružnimi pravili.
Pravilna je odločitev, da se zavrže tožba, ki ne vsebuje tožbenega zahtevka tudi po tem, ko jo je tožnik "popravil" na podlagi sklepa sodišča prve stopnje.
plača - prikrajšanje pri plači - pogodba o zaposlitvi - ustni dogovor - dokazovanje - zaslišanje prič - izjava priče
Ne glede na to, da je bila višina plače določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, sta se s toženo stranko lahko ustno dogovorila za višjo urno postavko, ki jo naj bi tožnik prejemal za delo v tujini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068614
OZ člen 347, 347/2, 357, 522, 963.
subrogacija – prodaja na obroke – zastaranje – obročna plačila
Kljub temu, da je zavarovanec tožeče stranke v prodaji na obroke poleg dela kupnine obračunal tudi pogodbene obresti, tožeča stranka pa vtožuje neplačilo posameznih obrokov, takšen obrok še ni anuiteta iz drugega odstavka 347. člena OZ. Anuiteta je obročno odplačevanje posojila, v katerem gre tako za odplačilo glavnice kot obresti in je druga pogodba kot je prodaja na obroke.
ZDR člen 204, 204/5. ZZ člen 36, 36/1. ZKnj-1 člen 39, 39/2.
neizbrani kandidat - zavod - direktor - javni razpis - sklep o izbiri - diskriminacija
Tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o izbiri kandidata za direktorja tožene stranke (zavoda) in za ponovitev postopka javnega razpisa ni utemeljen, saj je tožena stranka ravnala zakonito, ko je na razpisano funkcijo izbrala kandidatko, ki izpolnjuje pogoje, in ne tožnika, ki teh pogojev ne izpolnjuje.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - dnevnice - regres za letni dopust - dokazno breme - izvedensko mnenje
Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki jih je dolžan plačati po zakonu, kolektivni pogodbi ter pogodbi o zaposlitvi, je na delodajalcu.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Že ena sama kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je mogoče označiti za hujšo in glede katere je izpolnjen pogoj, da onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, zadošča za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca
Tožnik zakonito ni bil prevzet k družbi V. d.o.o., ampak mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je ukinila dejavnost vzdrževanja opreme, za katero je bila zadolžena enota, v kateri je delal tožnik. Po ukinitvi je to dejavnost v celoti opravljala družba V. d.o.o., ki je že pred tem vzdrževala opremo tožene stranke, na to družbo s strani tožene stranke niso bila prenesena nobena sredstva ali oprema, prav tako pa tudi niso bili prevzeti delavci. Edino dva delavca, ki jima je delovno razmerje prenehalo pri toženi stranki, sta se zaposlila pri družbi V. d.o.o., vendar ne za opravljanje del vzdrževanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - možnost za nadaljnjo zaposlitev - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka ni bila dolžna takoj, ko je nastal razlog za odpoved, tožniku podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (saj znaša rok za podajo odpovedi 6 mesecev), je bila pa dolžna ravnati v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR ter iskati možnost za zaposlitev tožnika pod spremenjenimi pogoji. Tudi na novo sistemizirano prosto delovno mesto vodje razvojnih projektov - strojništvo, za katero naj bi tožnik izpolnjeval formalne pogoje, je bila dolžna ponuditi tožniku, ne pa na tem delovnem mestu zaposliti novega delavca.