Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 44, 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-3, 48/2, 49, 50, 51, 51/2, 51/2-4. ZPP člen 249.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - višina nagrade - izgubljeni zaslužek izvedenca - materialni stroški - dopolnilno izvedensko mnenje
Novi Pravilnik med stroški izvedenca izgubljenega zaslužka sploh več ne omenja, kar pomeni, da izvedenec, ki ima v konkretnem primeru status samostojnega podjetnika posameznika, ni (več) upravičen do povrnitve izgubljenega zaslužka.
OZ člen 255, 256, 256/2, 257, 258, 259, 260. ZPP člen 282.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – domneva umika tožbe – dolžnikov zakonec – zakonska domneva subjektivnega pogoja izpodbojnosti – trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo, katera dejstva so odločilna za rešitev zadeve, izhajajoč iz dejanskega stanu zakonskih določb, ki opredeljujejo inštitut izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika, tako v smeri objektivnega kot subjektivnega pogoja kot je že navedeno. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede ocene sodišča prve stopnje o zapadlosti terjatve tožeče stranke tudi nasproti dolžniku E.Č., saj je povsem pravilno opredelilo to terjatev kot samostojno terjatev v odnosu do tega dolžnika kot pristopnika k dolgu glavnega dolžnika in glede na pogodbeni dogovor solidarnega zavezanca za izpolnitev obveznosti nasproti upniku. Glede na naravo pogodbenega razmerja med tožečo stranko in na drugi strani med dolžnikom, zastaviteljico in pristopniki k dolgu po pogodbi o kratkoročnem namenskem posojilu in zastavi nepremičnine št. ter sporazumu o zavarovanju denarne terjatve v obliki notarskega zapisa opr. št. SV ...z dne 3. 4. 2009 in ko iz zapisa v 10. členu citiranega notarskega zapisa – A2 listinskih prilog, izhaja, da vsak pristopnik k dolgu glavnega dolžnika, med drugimi E.Č., odgovarja za obveznosti poleg dolžnika kot solidarni plačnik in to tako, da odgovarja posamično in za celotno obveznost dolžnika, je tako očitno, da gre za samostojno obveznost E.Č. nasproti upniku – tožeči stranki. Pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje tudi kaže, da je že zapadla. Glede na višino terjatve tožeče stranke pa je tudi sprejemljiva ocena sodišča prve stopnje, da E.Č. s preostalim premoženjem ne bi mogel zagotoviti poplačila upnikove terjatve, ob dejstvu, da je s spornim sporazumom na toženko prenesel večji del svojih nepremičnin, protivrednost, ki naj bi jo po sporazumu prejel (premičnine, oprema stroji, gotovina) pa jo povsem nedefinirana. S tem je izkazano, da je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v škodo tožeče stranke, saj se je s tem njen premoženjski položaj poslabšal zaradi onemogočene možnosti izterjave terjatve nasproti E.Č. kot enemu od solidarnih dolžnikov. Tako je izpolnjen objektivni pogoj za uporabo navedenega materialnopravnega inštituta. Drugačno pritožbeno stališče tako na pravilnost izpodbijane odločitve iz tega vidika ne more imeti vpliva.
ZPP člen 41. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 18, 18/2, 9, 9/1, 9/2.
sodna taksa – nastanek taksne obveznosti – ugotovitev vrednosti za plačilo takse – zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Pri ugotavljanju vrednosti za plačilo sodne takse se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ob smiselni uporabi določb 41. člena ZPP se vrednosti zahtevkov, ki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, ne seštevajo.
Ko gre za hipoteko, ki je zavarovana z več nepremičninami, se mora hipoteka vpisati pri vseh osnovnih pravnih položajih vsake nepremičnine, ki so predmet skupne hipoteke, ena od nepremičnin pa se določi kot glavna nepremičnina.
ZZK-1 člen 63, 63/1, 100a. ZGO-1 člen 146, 146/3, 158, 159.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba pravnega dejstva – nepravnomočnost in nedokončnost odločbe
V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je sodišče prve stopnje opravilo zaznambo prepovedi po uradni dolžnosti, na podlagi odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor (v nadaljevanju: Odločba). V konkretnem primeru gre za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev in ne za vknjižbo, s katero se vpisujejo pravice. Neuspešno je pritožbeno sklicevanje na nepravnomočnost in nedokončnost Odločbe. Skladno s 159. členom ZGO-1 mora namreč pristojni gradbeni inšpektor odločbo sodišču poslati nemudoma, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona. Upoštevaje določbo tretjega odstavka 146. člena ZGO-1, pritožba zoper Odločbo, na katero se sklicuje pritožnik, ne zadrži njene izvršitve, kar pomeni, da je odločbo inšpektorja potrebno zaznamovati takoj po njenem prejemu, kot to določa prej citirani 159. člen ZGO-1. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje, potem, ko je zemljiškoknjižni predlog prestal predhoden preizkus po 146. členu ZZK-1 v zvezi s 100.a členom ZZK-1, ravnalo pravilno, ko je po uradni dolžnosti dovolilo vpis zaznambe prepovedi, navedenih v citirani Odločbi.
Nasprotni udeleženec je skladno z določbo 125.c člena ZZK-1 vložil ugovor pisno, zato bi mu moralo prvostopenjsko sodišče vsa sodna pisanja vročati skladno z določbo 125.č člena ZZK-1 pisno.
neprava stvarna služnost – vpis spremembe služnostnega upravičenca – prenos neprave stvarne služnosti – razpolagalna sposobnost
V obravnavani zadevi gre za vpis spremembe služnostnega upravičenca pri že vknjiženi služnosti.
Nepravo stvarno služnost ureja Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 226. členu, kjer je določeno, da se služnost, ki je po svoji naravi stvarna služnost, lahko ustanovi tudi v korist določene osebe. V teh primerih se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Drugih določil glede neprave stvarne služnosti SPZ ne vsebuje. Ob sklenitvi pogodbe o prenosu neprave stvarne služnosti se je notarka sicer sklicevala na komentar omenjenega 226. člena SPZ, za takšno obliko prenosljivosti neprave stvarne služnosti se je zavzelo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Vendar je po oceni pritožbenega sodišča takšno stališče materialnopravno zmotno, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča je za prenos potrebno sodelovanje lastnika obremenjene nepremičnine, ki edini lahko svojo nepremičnino obremeni na tak način. Zgolj pogodba o prenosu in zemljiškoknjižno dovolilo odsvojitelja ne zadoščata, saj slednji za obremenitev nepremičnine z nepravo stvarno služnostjo pridobitelja nima razpolagalne sposobnosti.
zahtevek za izločitev iz zapuščine – pravočasnost uveljavljanja pravice
Udeleženci v zapuščinskem postopku morajo pravice, ki so tudi dedno-pravne narave, uveljaviti v zapuščinskem postopku ter je narava pravice iz 32. člena ZD taka, da se v njej prepletajo dednopravni in stvarnopravni elementi. Dedinja zato lahko, saj je vezana le na pravnomočen sklep o dedovanju (220. člen ZD) še v pritožbi uveljavlja pravice iz 32. člena ZD, vključno z ustrezno dejstveno (in dokazno) podlago, in je zato v takem primeru ne omejuje določba prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku.
Odvetnik, ki zastopa udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku, mora vse vloge udeleženca vložiti elektronsko. Če tega ne stori in vloži vlogo pisno, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepolnih vlogah in jo zemljiškoknjižno sodišče zavrže (šesti odstavek 125.a člena ZZK-1).
ZZK-1 člen 131. SPZ člen 107, 107/1, 107/2, 108, 109.
nastanek etažne lastnine – sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino – akt o oblikovanju etažne lastnine
Predlagateljica si zmotno razlaga, da nastane etažna lastnina že s tem, ko GURS v kataster stavb vpiše stavbo in njene posamezne dele ter jim dodeli identifikacijske številke. Za nastanek etažne lastnine je v sladu z določbami Stvarnopravnega zakonika potreben predvsem ustrezen pravni posel lastnika zemljiške parcele. Razpolagalni pravni posel, s katerim ustanovi etažno lastnino, je sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino (108. člen v zvezi z drugim odstavkom 107. člena SPZ) oziroma akt o oblikovanju etažne lastnine (109. člen v zvezi z drugim odstavkom 107. člena SPZ).
plača - prikrajšanje pri plači - pogodba o zaposlitvi - ustni dogovor - dokazovanje - zaslišanje prič - izjava priče
Ne glede na to, da je bila višina plače določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, sta se s toženo stranko lahko ustno dogovorila za višjo urno postavko, ki jo naj bi tožnik prejemal za delo v tujini.
ZDR člen 184, 184/2. ZJU člen 24, 24/1, 149, 149/1, 149/1-3, 152, 152/1. OZ člen 131, 179.
premestitev - sklep o premestitvi - delovne potrebe - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda
Tožnik ni bil odpoklican oziroma premeščen z delovnega mesta v tujini zaradi razlogov, ki so bili navedeni v njegovi pogodbi o zaposlitvi kot razlogi za prekinitev pogodbe, ampak zaradi spremenjene organizacije pri toženi stranki. Glede na to je bila njegova premestitev, ki je temeljila na 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, pravilna in zakonita.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. ZOUTI člen 16.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog
Tožnik ni upošteval navodil delodajalca, ki je skladno z ZOUTI prepovedal kajenje v zaprtih prostorih. To prepoved je kršil dvakrat v obdobju enega leta. Zaradi teh dveh kršitev pa toženi stranki ni nastala nobena škoda, tožena stranka tudi ni utemeljila, zakaj s tožnikom ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Tako gre za kršitvi, ki po svoji teži in pomenu ne predstavljata resnega in utemeljenega razloga v smislu 3. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR, še posebej, ker je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi dopustna le kot skrajno sredstvo, ki ga delodajalec lahko uporabi le, če ni mogoče poseči po milejših ukrepih, pri katerih se lahko ohrani zaposlitev.
ZFPPIPP člen 9, 9/4, 442, 442/1, 443, 350. ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2. ZZad člen 40, 40/1, 40/2.
zadruga - izbris zadruge iz sodnega registra brez likvidacije - stečaj zadruge
Zadruga odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem; če je nad zadrugo uveden stečaj, se morebitni primanjkljaj najprej poravna z izterjavo neplačanih deležev in če tudi izterjani deleži ne zadostujejo za popolno poplačilo upnikov, odgovarjajo člani zadrugi v stečaju za primanjkljaj v skladu z zadružnimi pravili.
Po določilu 12. čl. OZ se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Torej je že na podlagi navedenega določila jasno, da uporaba uzanc prihaja v poštev tako pri gradbeni, kot tudi pri podjemni pogodbi.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot varnostnik, torej na delovnem mestu, ki terja od delavca dodatno vestnost in poštenost. Iz tega razloga tožena stranka tožniku zaradi njegovega ravnanja, ki ima vse znake tatvine, ne more več zaupati in je medsebojno razmerje dokončno porušeno.
ZDR člen 204, 204/5. ZZ člen 36, 36/1. ZKnj-1 člen 39, 39/2.
neizbrani kandidat - zavod - direktor - javni razpis - sklep o izbiri - diskriminacija
Tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o izbiri kandidata za direktorja tožene stranke (zavoda) in za ponovitev postopka javnega razpisa ni utemeljen, saj je tožena stranka ravnala zakonito, ko je na razpisano funkcijo izbrala kandidatko, ki izpolnjuje pogoje, in ne tožnika, ki teh pogojev ne izpolnjuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068614
OZ člen 347, 347/2, 357, 522, 963.
subrogacija – prodaja na obroke – zastaranje – obročna plačila
Kljub temu, da je zavarovanec tožeče stranke v prodaji na obroke poleg dela kupnine obračunal tudi pogodbene obresti, tožeča stranka pa vtožuje neplačilo posameznih obrokov, takšen obrok še ni anuiteta iz drugega odstavka 347. člena OZ. Anuiteta je obročno odplačevanje posojila, v katerem gre tako za odplačilo glavnice kot obresti in je druga pogodba kot je prodaja na obroke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - možnost za nadaljnjo zaposlitev - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka ni bila dolžna takoj, ko je nastal razlog za odpoved, tožniku podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (saj znaša rok za podajo odpovedi 6 mesecev), je bila pa dolžna ravnati v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR ter iskati možnost za zaposlitev tožnika pod spremenjenimi pogoji. Tudi na novo sistemizirano prosto delovno mesto vodje razvojnih projektov - strojništvo, za katero naj bi tožnik izpolnjeval formalne pogoje, je bila dolžna ponuditi tožniku, ne pa na tem delovnem mestu zaposliti novega delavca.