ZDR člen 184, 184/2. ZJU člen 24, 24/1, 149, 149/1, 149/1-3, 152, 152/1. OZ člen 131, 179.
premestitev - sklep o premestitvi - delovne potrebe - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda
Tožnik ni bil odpoklican oziroma premeščen z delovnega mesta v tujini zaradi razlogov, ki so bili navedeni v njegovi pogodbi o zaposlitvi kot razlogi za prekinitev pogodbe, ampak zaradi spremenjene organizacije pri toženi stranki. Glede na to je bila njegova premestitev, ki je temeljila na 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU, pravilna in zakonita.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. ZOUTI člen 16.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog
Tožnik ni upošteval navodil delodajalca, ki je skladno z ZOUTI prepovedal kajenje v zaprtih prostorih. To prepoved je kršil dvakrat v obdobju enega leta. Zaradi teh dveh kršitev pa toženi stranki ni nastala nobena škoda, tožena stranka tudi ni utemeljila, zakaj s tožnikom ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Tako gre za kršitvi, ki po svoji teži in pomenu ne predstavljata resnega in utemeljenega razloga v smislu 3. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR, še posebej, ker je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi dopustna le kot skrajno sredstvo, ki ga delodajalec lahko uporabi le, če ni mogoče poseči po milejših ukrepih, pri katerih se lahko ohrani zaposlitev.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot varnostnik, torej na delovnem mestu, ki terja od delavca dodatno vestnost in poštenost. Iz tega razloga tožena stranka tožniku zaradi njegovega ravnanja, ki ima vse znake tatvine, ne more več zaupati in je medsebojno razmerje dokončno porušeno.
stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov – pravočasnost zahteve – sodba sodišča druge stopnje – konec postopka zunaj glavne obravnave
Če pritožbeno sodišče tožbeni zahtevek zavrne tako, da se postopek zoper toženo stranko s tem konča, predstavlja takšna sodba pritožbenega sodišča okoliščino, ki povzroči konec postopka zunaj glavne obravnave. Stranka mora zato zahtevati povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni po prejemu sodbe pritožbenega sodišča.
Po določilu 12. čl. OZ se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Torej je že na podlagi navedenega določila jasno, da uporaba uzanc prihaja v poštev tako pri gradbeni, kot tudi pri podjemni pogodbi.
napotitev stečajnega upravitelja na pravdo - pravni interes - sklep o napotitvi na pravdo
Predmetna zadeva je specifična v tem, da je bil na postopek v zvezi s prijavljeno terjatvijo (napačno) napoten stečajni upravitelj namesto upnika, sklep o napotitvi je postal pravnomočen, zaradi česar stranke veže, na njegovi podlagi pa ima stečajni upravitelj pravni interes za vodenje predmetne pravde.
ZDR člen 42, 84, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 128.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - obvestilo sindikatu - plača dodatek k plači - nadurno delo
Dejstvo, da je tožena stranka pol leta po tem, ko je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, objavila razpis za prosto delovno mesto, še ne zadošča za zaključek, da je bila ukinitev tožnikovega delovnega mesta fiktivna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni treba, da delo, ki ga delavec opravlja, postane nepotrebno v celoti (ampak se lahko razdeli med ostale zaposlene), niti da delodajalec ukine delovno mesto, na katerem delavca ne potrebuje več.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069988
ZPP člen 285.
materialno procesno vodstvo - priobčitev fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov
Da bi sodišče prve stopnje s tem, ko tožeče stranke ni pozvalo k konkretiziranju navedb (ki jih je ocenilo za preveč pavšalne) in posledično s tem, ko predlagane priče ni zaslišalo, zagrešilo kakršnokoli postopkovno nepravilnost, iz pritožbe ne izhaja. Kršitev načela materialnoprocesnega vodstva in načela kontradiktornosti postopka pomeni relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka. Na take kršitve pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, pač pa le na ugovor strank.
ZSDP člen 73. ZDoh člen 18, 36, 44, 44/1, 45, 45/1, 45/1-3.
otroški dodatek – dohodek – bruto znesek – stroški prevoza na delo
Pri vštevanju dohodkov po 73. členu ZSDP se upoštevajo celotni bruto dohodki, brez zmanjšanja za stroške prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela, ne glede na to, če zavezanec, ki je v delovnem razmerju v tujini, ne prejema povračil stroškov prehrane med delom in stroške prevoza na delo in z dela. Toženec je zato pri ugotavljanju dohodka za priznanje pravice do otroškega dodatka pravilno upošteval dohodek, ki ga je tožničin mož prejel v tujini (v Italiji), v bruto znesku, brez zmanjšanja za stroške prehrane med delom in za stroške prevoza na delo in iz dela.
ZZVZZ člen 24. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 129/1, 132.
povrnitev stroškov poroda v tujini – načrtovan porod
Tožnica v tujini (v Avstriji) ni bila hospitalizirana zaradi razpoka plodnega mehurja, ampak je bilo predrtje opravljeno v porodnišnici šele dva dni po sprejemu. Ker ni šlo za nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, temveč za načrtovan porod v tujini, tožnica ni upravičena po povrnitve stroškov poroda.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja - tatvina - prilastitveni namen
Tožnikova druga kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (samovoljna zapustitev delovnega mesta) je v podjetniški kolektivni pogodbi opredeljena kot lažja kršitev delovne obveznosti (tako da ne more predstavljati kršitve, zaradi katere bi se podala izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi).
Izpolnitev z asignacijo ne pomeni nujno zmanjšanja čiste vrednosti premoženja asignanta (tožeče stranke), torej obstoja objektivnega elementa, predstavlja pa domnevo o obstoju subjektivnega elementa dejanskega stanu izpodbijanja.
S pogodbenim določilom pravdni stranki nista jasno in izrecno izključili pristojnosti sodišča za reševanje sporov iz te pogodbe, ker je očitno predviden še nadaljnji postopek pred sodiščem. Tak zapis se zato ne more razlagati kot sporazum strank o tem, da spor predložita v reševanje izključno arbitraži.
zamudna sodba - regres za letni dopust - sorazmerni del regresa za letni dopust
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da so bili za izdajo zamudne sodbe podani vsi zakonsko predvideni pogoji, pravilno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo iz naslova regresa za letni dopust. Tožnica je za leto 2009 upravičena do preostanka regresa za letni dopust, ker ji ni bil izplačan v celotni višini, za leto 2010 pa je upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust, ker ji je delovno razmerje prenehalo 7. 5. 2010
odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - vojak - sodno varstvo
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnik na delovnem mestu ni bil izpostavljen proti njemu usmerjenemu, ponavljajočemu se ali sistematičnemu, graje vrednemu in očitno negativnemu in žaljivemu ravnanju, torej da ni bil žrtev trpinčenja na delovnem mestu (ampak da so njegove zdravstvene oz. psihične težave lahko nastale že zaradi povsem normalnega komuniciranja), tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 73, 109, 126, 130, 131.
zamudna sodba - sklepčnost - regres za letni dopust - plača - prikrajšanje pri plači - odpravnina - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Glede na trditve tožnika v tožbi (da je bil od leta 1997 do konca leta 2004 zaposlen pri delodajalcu R.M. d.o.o., da mu ta družba regresa za letni dopust za leti 2003 in 2004 ni izplačala, da mu je izplačala prenizko plačo, da je bila tožena stranka, ki je bila v sodnem registru vpisana kot ustanoviteljica in zakonita zastopnica te družbe, aktivna družbenica, da je bila družba R.M. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra po ZFPPod) je tožba v zvezi z zahtevkom za plačilo regresa za letni dopust in razlike v plači za leti 2006 in 2007 sklepčna. Sklepčna pa ni v delu, v katerem je tožnik zoper toženo stranko uveljavljal odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podal drug delodajalec, k kateremu je bil prevzet od družbe R.M. d.o.o. Ker v tem delu tožba ni sklepčna, sodišče prve stopnje v zvezi z odpravnino ne bi smelo izdati zamudne sodbe.
odškodninska odgovornost delavca - izostanek z dela - pobot - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust
Podana je odškodninska odgovornost toženca (delavca) za škodo, ki je nastala z izpadom njegovega dela, ker od dne, ko je zaključil z bolniškim staležem, do poteka odpovednega roka, ni prišel na delo k tožeči stranki, čeprav mu je bilo to naročeno.
invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Po zaključenem zdravljenju leve poškodovane rame in po operaciji na ledvenem delu hrbtenice pri tožniku še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ampak je tožnik še vedno delovni invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto. Njegova zahteva za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti oziroma v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela v skrajšanem delovnem času oziroma v II. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske upokojitve ni utemeljena.
Tožbeni zahtevek za plačilo domnevnega prikrajšanja pri plači kot odškodnine zaradi diskriminacije (ki naj bi bila v tem, da so pravniki v drugih organizacijskih enotah po Sloveniji prejemali višje plače, tožnica pa je, ker je bila zaposlena v pokrajini z najvišjo stopnjo brezposelnosti, prejemala nižjo plačo) ni utemeljen, saj je tožena stranka dokazala, da tožnice ni diskriminirala.