izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - čakanje na delo - mobbing - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - odškodnina
Ustni dogovor med strankama, da tožnici (določen čas) ni treba prihajati na delo, ne pomeni, da se tožnica na kasnejše ustne in pisne pozive tožene stranke nazaj na delo ni bila dolžna odzvati. Ker se na te pozive ni odzvala, je z dela izostala neupravičeno in ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna pravna sredstva – revizija – postulacijska sposobnost
Tožnik v pritožbi ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizijo pa je vložil sam, čeprav po zakonu te pravice nima zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 159, 159/4, 185, 185/1, 185/1-2.
priobčitev fonogramov
Skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 185. člena ZASP stori prekršek tisti, ki pristojni kolektivni organizaciji ne pošlje potrebnih podatkov o njeni priobčitvi fonogramov. Zato je neutemeljen očitek, „da zakonodaja imetnikom pravic ne ponuja instituta, ki bi vsaj deloma omilila dolžnost imetnikov pravic po dopuščanju uporabe njihove zasebne lastnine brez njihovega izrecnega dovoljenja“.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti - odpovedni rok - poslovodna oseba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - reparacija
Kljub ugotovitvi, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki se je presojala v tem sporu, nezakonita, tožnikov zahtevek za reintegracijo in delno za reparacijo ni utemeljen, saj mu je delovno razmerje pri toženi stranki zakonito prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana v času odpovednega roka.
vrnitev v prejšnje stanje - tožba - vročanje - vročanje pravni osebi - stroški postopka - potrebni stroški
Tožena stranka je pravna oseba, ki mora organizirati svoje delo, tako da ne prihaja do napak. Sklicevanje na napake, do katere je prišlo ob sprejemu tožbe, niso pravno upošteven razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - pooblaščenec - pooblastilo - društvo
Pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili podani, saj je tožena stranka po pooblaščencu, ki je imel veljavno pooblastilo (podala ga je oseba, ki je bila s sklepom izvršilnega odbora tožene stranke - društva - imenovana za izvršno direktorico), pravočasno podala obrazložen odgovor na tožbo, v katerem je v celoti nasprotovala tožničinemu tožbenemu zahtevku.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 273. ZDR člen 32, 35, 88, 88/1, 88/1-3, 113.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - predstavnik delavcev
Tožnik, ki je prejel redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zgolj s sklicevanjem na posebno pravno varstvo pred odpovedjo, ki jo uživajo predstavniki delavcev po 113. členu ZDR, ne izkazuje verjetnosti obstoja terjatve, katere zavarovanje predlaga z izdajo začasne odredbe.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nova škoda - izvensodna poravnava
Izvensodna poravnava, na podlagi katere je tožnik prejel odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpel v nesreči pri delu, ne izključuje odškodninskega zahtevka zaradi posledic, na katere tožnik ob sklenitvi poravnave ni mogel misliti in jih predvideti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0058556
ZIZ člen 41, 41/5, 41a, 41a/5, 61, 61/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pravočasnost ugovora - menični spor - predložitev menice
Upnik je v predlogu za izvršbo v sektorju "oznaka zahtevka" navedel kataloško številko 2, verodostojno listino pa je tudi opisno označil kot menico, iz česar je dolžnik lahko nedvoumno razbral, da upnik od njega izterjuje menično terjatev.
Upnik bi moral predlogu za izvršbo priložiti menico le v primeru, če bi vložil predlog za izvršbo na podlagi priložene menice.
izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice – prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice
Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izločitvena pravica ne preneha. Vendar pa s potekom roka za prijavo izločitvene pravice preneha ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, zato upravitelj lahko to premoženje proda. V primeru prodaje premoženja, na katerem je upnik zamudil s prijavo izločitvene pravice le-ta izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – valorizacija tarife – enotna sodna praksa – poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča
S pojmom „tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona“ (ZASP-B), je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (t.i. normativni del), katerih del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika-98).
Vrhovno sodišče je s sodbo, s katero je odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, opravilo svojo z zakonom določeno nalogo poenotenja sodne prakse. Od takšne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in boljši argumenti. Če teh ni, bi odločitev, ki je drugačna od večinske in s strani vrhovnega sodišča potrjene sodne prakse, kršila načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
Sodišče prve stopnje je obravnavani sklep o zaznambi izbrisne tožbe izdalo na podlagi 245. čl. ZZK-1, ki določa, da se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi. Za zaznambo izbrisne tožbe se smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora.
posojilna pogodba na odpoklic – začetek teka zastaranja
Za začetek teka zastaranja je praviloma odločilna dospelost terjatve, obstajajo pa izjeme. Ena izmed izjem je, ko je dospelost vezana na aktivnost upnika, na primer na njegov opomin, poziv ali tako kot v obravnavanem primeru na odpoklic kredita. V navedenem primeru bi bil namreč zaradi upnikove neaktivnosti izničen pomen instituta zastaranja, ki je v pravni varnosti udeležencev obligacijskega razmerja, saj bi bila začetek teka zastaranja in posledično zastaranje negotova.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065259
URS člen 22. ZASP-B člen 26.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del – valorizacija tarife – enotna sodna pisanja – poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča
S pojmom „tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona“ (ZASP-B) je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (t. i. normativni del), katerih del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika-98).
Vrhovno sodišče je s sodbo, s katero je odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, opravilo svojo z zakonom določeno nalogo poenotenja sodne prakse. Od takšne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in boljši argumenti. Če teh ni, bi odločitev, ki je drugačna od večinske in s strani vrhovnega sodišča potrjene sodne prakse, kršila načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
izvršba na denarno terjatev – sklep o rubežu – rubež terjatve
Terjatev, ki naj bi se zarubila, mora biti določno opredeljena, saj v nasprotnem primeru odločitve o nadaljevanju izvršbe z rubežem denarne terjatve ni mogoče preizkusiti.
ČLOVEKOVE PRAVICE – OSEBNOSTNE PRAVICE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021257
KZ člen 169, 169/3, 171, 171/4. OZ člen 177, 177/1, 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 350, 353.
razžalitev dobrega imena in časti – protipravnost ravnanja
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti po prvem odstavku 179. člena Obligacijskega zakonika mora sodišče uporabiti najprej merila, ki jih ureja civilno odškodninsko pravo. Če so ta pomanjkljiva, uporabi tudi merila, ki so se oblikovala na kazenskopravnem področju
doplačilo sodne takse za redni postopek – umik tožbe - prekinitev postopka - prisilna poravnava
S tem, ko je izvršilno sodišče s sklepom odločilo, da se postopek nadaljuje v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem, je treba za postopkovna določila predmetnega postopka uporabiti določbe ZPP. Ta za primere postopka prisilne poravnave nad eno od pravdnih strank ne predvideva prekinitve postopka.
avtorska pravica -nadomestilo za uporabo glasbenih del - male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - valorizacija
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife Pravilnika o priobčitvi glasbenih del iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
SPZ člen 105, 105/3. SZ člen 8. ZPP člen 286, 337.
skupni prostor – večstanovanjska hiša - venire contra factum proprium
Značilnost skupnih prostorov je, da služijo hiši kot celoti in za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše; kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice.