URS člen 68. ZIZ člen 168. ZPP člen 181. ZFPPod člen 27. ZPPLPKEU člen 3,4.
pravni interes – ugotovitvena tožba – možnost tujcev, da na ozemlju RS pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah
Tožnica je pravni interes za vložitev predmetne tožbe izkazala že s pravnomočnim napotitvenim sklepom, pravdno sodišče pa bi, v kolikor bi takšno tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, kršilo 181. člen ZPP in 168. člen ZIZ.
pobotanje v pravdi - zunajpravdno pobotanje - prenehanj terjatve
Od pravdnega pobotanja je potrebno razlikovati zunajpravdno pobotanje v času njenega trajanja. Vsak dolžnik namreč lahko tudi med trajanjem pravde izpolni svojo obveznost in to na kakršenkoli način, tudi z zunajpravdnim pobotanjem.
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da se tožeča stranka v zemljiško knjigo ni vpisala (pred tem pa tudi ni bila izvedena delitev parcele, niti ni bil sklenjen aneks), zaradi česar je vedela oziroma bi morala vedeti, da ni postala lastnica, kar je tudi nosilni razlog pritožbe, še ne dokazuje tožničine nedobrovernosti.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – valorizacija tarife – enotna sodna praksa – poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča
S pojmom „tarife kolektivnih organizacij, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona“ (ZASP-B), je mogoče šteti zgolj tarifo v ožjem pomenu besede, ne pa tudi določb Pravilnika (t.i. normativni del), katerih del je tudi določba o valorizaciji (11. člen Pravilnika-98).
Vrhovno sodišče je s sodbo, s katero je odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, opravilo svojo z zakonom določeno nalogo poenotenja sodne prakse. Od takšne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in boljši argumenti. Če teh ni, bi odločitev, ki je drugačna od večinske in s strani vrhovnega sodišča potrjene sodne prakse, kršila načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
Dediči vstopijo v položaj zapustnika. To pomeni, da proti dolžniku neposredno uveljavljajo denarno terjatev. Nobenega razloga ni, da bi morali dolžnika tožiti na ugotovitev, da terjatev spada v zapuščino. Za takšno tožbo tudi nimajo pravnega interesa.
ugovor aktivne legitimacije - pobot terjatve – pogoji za pobot
Toženi bi v skladu s 311. členom OZ lahko pobotal terjatev, ki jo je imel nasproti tožeči stranki, če bi se obe terjatvi glasili na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če bi obe zapadli. Pobot bi nastal, ko bi ena stranka drugi podala izjavo o pobotu, učinkoval pa bi od takrat, ko bi se stekli pogoji zanj
ZPP člen 137, 183, 277, 300, 318, 339, 339/2, 339/2-8..
nasprotna tožba – vročanje – zamudna sodba
Zaradi predpostavljenega enotnega postopka po tožbi in nasprotni tožbi zaradi enotnega odločanja bi morala biti v skladu z 137. členom ZPP nasprotna tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice iz 277. člena ZPP vročena pooblaščencem tožeče stranke oziroma nasprotno tožene stranke. Ker ni bila, ni bila pravilno vročena, s tem pa ne izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.
ZIZ člen 62. ZPP člen 22, 22/1, 30, 30/1, 46, 46/1, 47, 47/1, 69.
stvarna in krajevna pristojnost – nepravočasnost ugovora stvarne in krajevne pristojnosti
Izvršilno sodišče je v izvršilnem postopku določilo stvarno in krajevno pristojno sodišče prve stopnje za sojenje v pravdnem postopku, in sicer v sklepu, zoper katerega tožena stranka ni vložila pritožbe. Zato je že iz tega razloga sedaj, ko ugovarja stvarni in krajevni pristojnosti šele po pravnomočnosti tega sklepa, tj. v prvi pripravljalni vlogi v pravdnem postopku, z ugovorom prepozna.
URS člen 22, 23, 125, 156. ZASP-B člen 26, 26/4. ZS člen 3.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - tarifa – uporaba pravilnika
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z odločitvijo, da tožeča stranka ni upravičena zaračunavati valoriziranega nadomestila po tarifni prilogi Pravilnika 98, temveč je upravičena le do nevaloriziranega zneska po tarifi Pravilnika 98, poenotilo sodno prakso. Od uveljavljane in enotne sodne prakse je mogoče odstopiti le, če obstajajo novi in prepričljiveljši argumenti, ki jih tožnik ne ponuja.
Dolžnikovo priznanje obstoja terjatve v času, ko je bilo to priznanje dano, ne more izključiti njegovega ugovora kasnejšega prenehanja terjatve zaradi odstopa od pogodbe, do katerega je prišlo po trditvah pritožnika po cesiji zaradi neizpolnitve cedentovih pogodbenih obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065269
OZ člen 376. ZVGLD člen 68, 71, 72, 73, 75. ZPP člen 253, 253/1.
po divjadi povzročena škoda na kmetijskih površinah – odgovornost lovske organizacije – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina – zamuda z izpolnitvijo obveznosti – tek zakonskih zamudnih obresti
Po divjadi povzročeno škodo na kmetijskih površinah je lovska organizacija dolžna povrniti v celoti in ne zgolj škode, ki presega normalne meje. Lovska organizacija se odškodninske odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da oškodovanec ni storil vsega, da bi škodo odvrnil.
ZOR člen 103. ZZKat člen 15. Navodila za ugotavljanje in zamejičenje posestnih meja parcel člen 9.
zemljiški kataster – urejanje mej – mejna obravnava – mejni ugotovitveni postopek – dogovor o poteku meje – napake volje – ničnost dogovora o poteku meje – pasivna legitimacija geodetske uprave – podpis dogovora o poteku meje v mejnem ugotovitvenem postopku
Upravni organ (geodetska uprava) je vodil mejni ugotovitveni postopek in posredoval pri dogovarjanju o poteku posestnih meja. Ni pa udeleženec obligacijskega razmerja, ki s sporazumom o ugotovitvi in zamejičenju meje nastane med mejaši, zato ni pasivno legitimiran v postopku zaradi ugotavljanja ničnosti tega sporazuma.
Ni res, da so vse, v mejnem ugotovitvenem postopku vzpostavljene mejne točke v medsebojni odvisnosti. Meja med dvema parcelama je opredeljena s katastrskimi točkami in njihovo lego dogovarjajo lastniki parcel, ki se stikajo, na pa tudi lastniki drugih, okoliških parcel.
Kršenje avtorskih pravic ima v civilnopravnem razmerju za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del ali uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine. Opustitev dolžnosti iz 4. odstavka 159. člena ZASP pa ima za posledico le možno sankcijo o kazenskih določbah 2. točke 1. odstavka 185. člena ZASP.
Če sodišče izda zamudno sodbo, se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od njenega prejema.
ZGD člen 6, 6/1, 6/1-4. ZGD-1 člen 8. ZPPSL člen 68. ZPP člen 226, 226/1, 227, 227/1, 243.
spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zmanjšanje premoženja v korist druge osebe – trditveno breme – informativni dokaz – dokaz z izvedencem – predložitev listin
Z dokaznim gradivom (poslovnimi knjigami) nobene družbe tožeča stranka ne razpolaga in do njega tudi nima dostopa, s tem pa tudi ne razpolaga z vsebino informacije, s katero želi potrditi svoje navedbe. Dokazni predlog tožeče stranke je v bistvu sestavljen iz predloga, da sodišče odredi družbama I. in I. T. predložitev poslovnih listin in iz predloga, da te listine pregleda izvedenec zaradi izdelave strokovnega mnenja o premoženjskih učinkih dejanja, ki ga očita toženi stranki.
Tožnika sta izkazala, da sporni nadstrešek (minimalno) vpliva na osončenje prostorov na severni strani njune nepremičnine in (delno) na razgled, ne pa tudi, v čem je zato otežkočena uporaba njune nepremičnine. Pa tudi, če bi bila uporaba otežkočena, sta toženca uspela dokazati, da ne čez krajevno običajno mero.
ZD člen 32, 210, 210/2, 210/2-3. ZPP člen 181, 181/2.
izločitveni zahtevek – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev - korist zaradi vlaganja v premoženje – pomoč zapustnika dediču – vračunanje darila v dedni delež - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Za uveljavitev izločitvenega zahtevka iz 32. člena ZD ni treba, da se dedičev prispevek izkazuje v spremembi kulture obdelovalnih površin, povečanemu pridelku, povečanemu številu glav živine ter dejstvu, da zapustnik pri povečanju in(ali) ohranjanju svojega premoženja ni ničesar prispeval; šteje vsak prispevek k ohranjanju ali(in) povečanju zapustnikovega premoženja, še posebej, če gre za skupno pridobivanje zapustnika in njegovega potomca ob siceršnjem skupnem bivanju oz. vsaj njuni prostorski povezanosti.
Pravno napačen je zaključek, da se ne sme upoštevati pomoč potomčevih znancev in prijateljev, katero ta odplača z nudenjem svojega dela njim.
Materialnopravno zmoten je zaključek da vzajemna pomoč med zapustnikom in tistim dedičem, ki uveljavlja izločitveni dednopravni zahtevek, avtomatično predstavlja podlago za medsebojno poračunavanje pomoči enega in drugega. Takšno medsebojno pomoč je mogoče upoštevati le v primeru, če bi šlo za izrecen dogovor, da zapustnik s svojo pomočjo „plača“ pomoč svojega dediča. Podobno velja za okoliščino, da sta starša tožniku podarila zemljišče. Tudi glede darila bi moral obstajati nagib, ki bi kazal na „plačilo“ za izvršeno pomoč tožnika zapustniku, sicer ga je mogoče obravnavati kot darilo, ki se všteva v dedičev dedni delež oz. je podvržen vračanju v zapuščino, če je prikrajšan delež drugih – nujnih dedičev.
O nespornih darilih, ki se vračunavajo v dedni delež, se odloča v zapuščinskem postopku. Le ob spornosti veljavnosti, obstoja ali vrednosti darila in(ali) obsega zapuščine lahko nastane spor o dejstvih, od katerih je odvisna pravica vračunavanja v zakoniti dedni delež. Zato v spornem primeru ni bil izkazan pravni interes za tožbo na ugotovitev, da je toženka dobila darilo od zapustnika.
ZTLR člen 27, 28, 72. SPZ člen 5, 10, 49, 49/1. ZZK-1 člen 5, 8. OZ člen 125, 125/2.
priposestvovanje – dobra vera
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da izročevalec v zemljiško knjigo ob sklepanju izročilne pogodbe (še) ni bil vpisan, kar so tožene stranke vedele, še ne dokazuje nedobrovernosti tožencev, saj so vedele tudi, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu in so pravni posel sklenile z dejanskim lastnikom in od tedaj dalje z njegovim vedenjem in soglasjem imele nepremičnini (nemoteno) tudi v posesti.
nadomestilo za uporabo glasbenih del – male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko je zavrnilo uporabo tarife iz leta 2006. Ker ta ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon, ne more imeti pravne veljave.
uveljavitev predkupne pravice – obvestilo solastnikov o prodaji
V primeru, če se premoženje dolžnika prodaja na podlagi zbiranja ponudb, stečajni upravitelj ni dolžan o prodaji obveščati predkupnih upravičencev, mora pa v skladu z 2. točko 3. odstavka 347. člena ZFPPIPP predkupnim upravičencem poslati besedilo pogodbe s smiselno enako vsebino, kot jo ima pogodba, ki jo je poslal ponudniku, s pozivom, da mu v 15 dneh po prejemu vrnejo podpisan izvod pogodbe in plačajo celotno kupnino v skladu s pogodbo. Ker v konkretnem primeru sploh ni prišlo do sklenitve prodajne pogodbe, pritožbeni očitek, da solastnika o prodaji nista bila obveščena, ni utemeljen.
nadomestilo za uporabo glasbenih del- male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del skupaj s tarifnim delom bi bilo tako potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik '06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Tožnik je to storil v nasprotju z določili veljavnega ZASP in zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.