OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061638
OZ člen 52, 82, 82/1.
predmet prodajne pogodbe – jasno pogodbeno določilo – del sporne nepremičnine – kavzalni pravni posel – zavezovalni pravni posel
Zavezovalni pravni posel, ki je podlaga za prenos tožnikove lastninske pravice na nepremičnini na toženko in mora biti sklenjen v pisni obliki, po svoji vsebini zahteva izvedbo prenosa le dela parcele.
trditveno in dokazno breme – priznana dejstva - vrnitev nepremičnin v neposredno posest – lastninska pravica – dejanska oblast
Pogoj za tožnikov uspeh v pravdi je torej, da navede dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih dokaže (zahteva dokazanosti).
Pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznano dejstvo mora vključiti v podlago sodbe. V tem primeru je stranka sama podala trditev, ki je zanjo neugodna, koristna pa za nasprotno stranko. S tako trditvijo pa nasprotnik lahko utemelji svoj zahtevek.
ZPP člen 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-8. SZ-1 člen 103.
navajanje dejstev - prekluzija – pojem krivde – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik je svoje prepričanje (da stanovanje in hiša predstavljata skupno premoženje toženca in njegove partnerke) lahko oblikoval šele po zaslišanju toženca in hčerke. Ker tudi iz dotedanjih podatkov v spisu teh trditev ni mogel izpostaviti prej, je tožnik izkazal za verjetno, da teh navedb (brez svoje krivde) ni mogel podati do prvega naroka.
napaka v gradnji – odgovornost za napako – grajanje napake – pobotni ugovor
V 621. členu ZOR je določen zgolj način opredelitve znižanja plačila zaradi stvarne napake in ne predstavlja samostojne določbe, na podlagi katere bi bil mogoč zaključek o utemeljenosti pobota.
Pobotni ugovor je bil podan 15. 03. 2006, njegovo dopustnost je zato potrebno presojati po zakonu, ki je bil v trenutku podajanja pobotnega ugovora v veljavi, torej po določbah Obligacijskega zakonika (OZ).
Sodišče prve stopnje je dopustilo vse trditve, in vse dokaze, ki sta jih pravdni stranki podali v postopku na prvi stopnji. Pri tem pa ni kršilo načela kontradiktornosti, načela enakosti pred zakonom in načela pravne varnosti, saj je dopustilo, da je vsaka stranka lahko odgovorila na trditve druge stranke, ki so bile podane po prvem naroku za glavno obravnavo. Tako tudi ni bila toženi stranki odvzeta možnost učinkovite obrambe, saj je kot rečeno sodišče prve stopnje tudi njene trditve, podane po prvem naroku za glavno obravnavo, obravnavalo. Tožena stranka zato ni imela podlage pričakovati, da sodišče prve stopnje trditev obeh strank, ki so bile podane po prvem naroku, ne bo upoštevalo.
pogodba o delu – obseg opravljenih del – dokaz z izvedencem
Stališče tožene stranke, da ni dolžna plačati opravljenega dela zato, ker tožeča stranka ni pravilno vodila dokumentacije o opravljenih delih, ni pravilno. Dokazno breme, koliko dela je tožeča stranka opravila je namreč zato na tožeči stranki.
neplačilo sodne takse – domneva umika - nakazilo prejeto v dobro prehodnega računa sodišča – tretji izpolnil obveznost namesto dolžnika
Kot plačnik sodne takse je bil sicer tako na plačilnem nalogu, kot tudi na izpisku iz UJPnet naveden XXX d.o.o. in ne taksni zavezanec. To pa ne pomeni, da plačilo ni bilo opravljeno, saj lahko denarno obveznost namesto dolžnika poravna tudi kdo tretji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064158
ZOR člen 371, 379. ZIP člen 251c.
zastaranje – ugovor zastaranja – materialnopravni ugovor – judikatna terjatev – poroštvo – zastava – pretrganje zastaranja
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava in materialnopravne navedbe lahko podajo stranke do konca glavne obravnave (do konca postopka pred sodiščem prve stopnje).
Ker vtoževana terjatev iz naslova poroštva ni bila ugotovljena pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, ne gre za judikatno terjatev.
plačilo odvetniških storitev - mandatna pogodba – dogovor o plačilu – pisna oblika – pomanjkanje obličnosti – ničnost dogovora – konvalidacija posla – teorija realizacije
Sankcija za odsotnost pisne oblike dogovora o plačilu odvetniške nagrade v določenem odstotku od prejetega zneska ni ničnost. Takšna obličnost namreč ni predpisana v javnem interesu, temveč zaradi varstva (plačilno manj sposobne) stranke.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005922
ZIZ člen 59. ZPP člen 181.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – pravni interes za ugotovitveno tožbo – izvršilni postopek pravnomočno končan – originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku
Postopek, v katerem je bila izvršba dovoljena na sporni poslovni prostor je pravnomočno končan. Tako sklep o domiku kot sklep o izročitvi nepremičnine kupcu sta pravnomočna, zato je kupec originarno pridobil lastninsko pravico na prodani nepremičnini. Tožnik, ki trdi, da je na predmetu izvršbe imel lastninsko pravico, torej pravico ki bi preprečevala izvršbo, jo je s tem trenutkom, tudi če jo je imel, izgubil, saj je njegovo lastninsko pravico izpodrinila kupčeva. Za ugotovitveno tožbo na nedopustnost izvršbe zato nima več pravnega interesa.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0064629
OZ člen 168, 352, 352/1, 352/2, 369.
zastaranje - izgubljeni dobiček - subjektivni zastaralni rok - povrnitev premoženjske škode - objektivni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje premoženjske škode
Zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka pa je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - odškodnina za čas odpovednega roka - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sodni izvedenec
Odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi, ki je učinkovala z vročitvijo, je bila dejansko realizirana. Tožniku so na podlagi te odpovedi prenehale pravice in obveznosti direktorja, tožena stranka pa mu je izplačala odškodnino namesto odpovednega roka ter odškodnino zaradi neizrabe letnega dopusta. Odškodnino je tožena stranka pravilno obračunala po osnovi plače, ki je bila v času odpovedi znana, ne da bi pri tem upoštevala del plače zaradi morebitnega uspešnega poslovanja, ker takrat rezultati poslovanja še niso bili ugotovljeni.
OZ člen 634, 635, 635/1, 636, 661, 662. ZPP člen 154, 165.
jamčevanje za napake gradnje – rok za sodno uveljavljanje pravic – začetek teka jamčevalnega roka – odgovornost izvajalca del – gradbena pogodba – prehod pravic iz odgovornosti za napake – skrite napake – rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov – prekluzivni rok – odgovornost za solidnost gradbe
Ugotovitev, „da je izvajalec zavedel naročnika“ v smislu 636. člena OZ, je po svoji naravi materialnopravna in ne dejanska ugotovitev. Sodišče jo sprejme, če obstojajo takšne dejanske okoliščine primera, ki ob uporabi sodniškega silogizma napotujejo nanjo.
pogoji za dovoljenost vpisa – sprememba lastništva
Iz vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da je bil v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga lastnik nepremičnin, glede katerih teče ta postopek, nasprotni udeleženec. Morebitne kasnejše spremembe lastništva (ki jih pritožnik niti ni izkazal) na zaključek o pravilnosti izpodbijanega sklepa ne vplivajo.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do odškodnine – procesne predpostavke – izčrpanje pospešitvenh sredstev
Zakon od stranke ne zahteva, da bi morala z rokovnim predlogom uspeti. Predpostavka za uveljavljanje odškodnine je le, da tako pospešitveno pravno sredstvo uveljavlja.
Tožeča stranka nosi dokazno breme za svoje trditve, da so bile vtoževane asignacije nakazane toženi stranki kot upniku, tožena pa, da ni bila upnik asignacij, ampak je morala prejete zneske nakazati naprej naslednjim upnikom. Le za zneske, ki jih je nakazovala upnikom drugotožeče stranke (kot njen dolžnik), ne more biti oseba, v korist katere je bilo skladno 2. odst. 129. člena ZPPSL izpodbijano pravno dejanje storjeno.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/6. ZFPPIPP-C člen 90, 90/2, 90/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - prekinitev izvršilnega postopka – nadaljevanje izvršilnega postopka - izvršba na denarna sredstva – pridobitev ločitvene pravice – zaprt transakcijski račun dolžnika - ustavitev izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka – navidezna obrazložitev
Sodišče mora v sklepu o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, izdanem po 3. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, obrazložiti, na podlagi katerih ugotovljenih dejstev šteje, da je upnik v konkretni izvršilni zadevi pridobil ločitveno pravico na določenem dolžnikovem premoženju.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – trditvena podlaga glede obstoja domneve nevarnosti – pravočasnost navedb o vložitvi ugovora – pravnomočnost sodne odločbe
Pravnomočnost sodne odločbe se nanaša na pravno in dejansko razmerje, kakršno je obstajalo v času, do katerega so imele stranke možnost v postopku na prvi stopnji uveljavljati nova dejstva in nove dokaze.
Ker upnik do izdaje sklepa prvostopnega sodišča z dne 20. 01. 2011 brez svoje krivde dejstva vložitve pravočasnega ugovora ni mogel zatrjevati niti dokazati, glede navedb o vložitvi ugovora, ki jih je podal šele v odgovoru na dolžnikov ugovor, ni prekludiran.
Obstoj dogovora oziroma obstoj soglasja volj je stvar dejanskega stanja. Kadar naj bi šlo za ustni dogovor, mora sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotoviti, ali je do tega res prišlo ali ne.
pobot – pogodba o delu – odprava napak po drugem izvajalcu – rok za odpravo napak – odprava napak na račun izvajalca – pravilna izpolnitev kot pogoj za plačilo
Čeprav je toženka tožnici naknadno ponudila saniranje približno 40 m2, navedenih v mnenju ZAG z dne 8.3.2006, z izvedbo površinske prevleke, na kar tožnica ni več odgovorila, je imela tožnica takrat (v času tega dopisa) že možnost in pravico ravnati po 3. odstavku 639. člena OZ, saj je do takrat že večkrat brezuspešno potekel naknadni rok za odpravo napak.