ZZK-1 člen 14, 19, 21, 146, 146/1, 146/1-3. SPZ člen 213.
stvarna služnost – vsebina vpisa pravice v zemljiško knjigo
Vsebina vpisa stvarne služnosti mora vsebovati tudi natančen opis ravnanj, ki jih izvršuje lastnik gospodujočega zemljišča na služečem zemljišču oziroma ravnanj, ki se jih mora vzdržati lastnik služečega zemljišča.
Dediči vstopijo v položaj zapustnika. To pomeni, da proti dolžniku neposredno uveljavljajo denarno terjatev. Nobenega razloga ni, da bi morali dolžnika tožiti na ugotovitev, da terjatev spada v zapuščino. Za takšno tožbo tudi nimajo pravnega interesa.
SPZ člen 43, 43/2, 269. ZTLR člen 29. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 9, 38.
priposestvovanje - dobrovernost
Ker je imela tožeča stranka kot zadruga ob uveljavitvi ZZad pravico uporabe na sporni nepremičnini, imela pa jo je tudi v posesti vso od leta 1963, je priposestvovalna doba začela teči vsaj od leta 1992 in se je do uveljavitve SPZ iztekla.
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da se tožeča stranka v zemljiško knjigo ni vpisala (pred tem pa tudi ni bila izvedena delitev parcele, niti ni bil sklenjen aneks), zaradi česar je vedela oziroma bi morala vedeti, da ni postala lastnica, kar je tudi nosilni razlog pritožbe, še ne dokazuje tožničine nedobrovernosti.
Tožnik bi za trditve o novi škodi moral dokazati vzročno zvezo med poškodbo iz leta 1995 in operacijo vezi desnega zapestja, ki je bila opravljena v letu 2000.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Po določbi 41. člena ZD se lahko zahteva vrnitev daril zaradi dopolnitve nujnega dednega deleža v treh letih od zapustnikove smrti. Darila je torej mogoče v zapuščino vrniti pod pogojema, da je bila takšna zahteva podana in da je bila podana pravočasno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065269
OZ člen 376. ZVGLD člen 68, 71, 72, 73, 75. ZPP člen 253, 253/1.
po divjadi povzročena škoda na kmetijskih površinah – odgovornost lovske organizacije – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina – zamuda z izpolnitvijo obveznosti – tek zakonskih zamudnih obresti
Po divjadi povzročeno škodo na kmetijskih površinah je lovska organizacija dolžna povrniti v celoti in ne zgolj škode, ki presega normalne meje. Lovska organizacija se odškodninske odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da oškodovanec ni storil vsega, da bi škodo odvrnil.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068596
URS člen 22, 23. SPZ člen 60, 64. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
tožba na ugotovitev lastninske pravice in vrnitev stvari – zaseg vozila – zmanjšana vrednost vozila – ukradeno vozilo – pogodba o finančnem leasingu – pridobitev lastninske pravice od nelastnika – prehod lastninske pravice – dobrovernost pridobitelja – trditveno in dokazno breme
Tožnikovo dobrovernost v smislu določbe 64. člena SPZ je treba presojati na dan, ko je tožnik izpolnil vse svoje obveznosti iz finančnega leasinga do prenosnika in ko bi lahko postal lastnik vozila.
Po 25. čl. ZNPosr pridobi nepremičninska družba pravico do plačila provizije od naročitelja, ko je sklenjena pogodba pri sklenitvi katere je posredovala. Zaključek sodišča o tem, da pogodba o posredovanju, ki je bila sklenjena istega dne kot kupoprodajna pogodba, nima dopustne podlage, je pravilen.
razmerja med zakoncema – preživljanje zakonca - razmerja med starši in otroki – preživljanje otrok – preživnina – potrebe otrok – zmožnosti staršev – razporeditev preživninskega bremena
Ker tožnica ni dokazala, da je nezaposlena brez svoje krivde, ni upravičena do preživnine po razvezi zakonske zveze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065271
OZ člen 131, 171, 179.
povzročitev škode – identično dejansko stanje – vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina
Pravdno sodišče, ki v odškodninski zadevi obravnava isti historični dogodek kot kazensko sodišče, je glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na kazensko obsodilno sodbo, dolžno pa je presojati toženčev ugovor deljene odgovornosti.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – sklep o izvršbi na podlagi menice – domneva o obstoju nevarnosti – vsebina ugovora zoper sklep o izvršbi
Od vsebine ugovora zoper sklep o izvršbi je odvisno, ali je potrebno dopustiti širšo presojo o tem, ali obstaja neizpodbojna domneva o obstoju nevarnosti v smislu 257. člena ZIZ ali mora upnik nevarnost izkazati za verjetno.
Dolžnik bi domnevo nevarnosti lahko izpodbil le, če bi uveljavljal, da ni bil izdan sklep o izvršbi na podlagi menice ali da proti njemu ni bil pravočasno vložen ugovor. Navedeno ne pomeni, da lahko po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi menice v postopku s predhodno odredbo izpodbija dejstvo, da listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi ni menica, ker ni pravilno izpolnjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063398
ZPSPP člen 16, 17.
najem poslovnega prostora – odškodninska odgovornost najemodajalca – škoda zaradi nezmožnosti uporabe najetega prostora – primeren rok za izvedbo popravila
Najemodajalec lahko pride v zamudo pri izvršitvi popravila v razmerju do najemnika le, če mu je ta prej dal primeren rok za izvršitev popravila.
obvestilo zapuščinskega sodišča zemljiški knjigi – vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na predlog, v tem primeru obvestilo zapuščinskega sodišča, zato večjih deležev samo ne more vpisati. Dediči bodo morali pri zapuščinskem sodišču doseči, da predloži obvestilo še o vpisu preostalih solastniških deležev.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 180, 180/1, 451, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti – nepopolna tožba – pravočasnost vloge, vezane na rok – napačna opravilna številka
Res je, da je tožeča stranka na vlogi navedla napačno opravilno številko zadeve, zato je morebiti v tej posledici vloga na vpisnik gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani prispela šele 9. 8. 2011, vendar zaradi tega tožeči stranki ni mogoče očitati, da je vlogo poslala nepristojnemu sodišču. Napačna navedba opravilne številke zadeve ob dejstvu, da je iz ostalih podatkov vloge (to je navedbe strank, predmeta spora, višine tožbenega zahtevka) identifikacija spora mogoča, za presojo vprašanja pravočasnosti vložitve vloge ni bistvenega pomena.
ZFPPIPP člen 11, 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-3, 14/3, 14/3-1, 232, 232/1, 232/1-2, 232/4, 384, 384/3, 384/3-3. ZPPSL člen 100, 100/1. ZPP člen 285.
ugotavljanje insolventnosti
Kot vsako drugo dejstvo je mogoče tudi z drugimi trditvami izkazati obstoj procesne predpostavke insolventnosti. Stečajni razlog je mogoče izkazati z dvema izpodbojnima domnevama ali z drugimi navedbami in dokazi. Predlagatelj pri izkazovanju insolventnosti dolžnika tako ni omejen zgolj na izpodbojne domneve iz 14. člena ZFPPIPP. Domneve služijo lažjemu in hitrejšemu dokazovanju obstoja insolventnosti, dopuščeno pa je ugotavljanje insolventnosti tudi na drug način.
škoda zaradi izliva vode - odškodnina - regresni zahtevek zavarovalnice – stvarne napake na delu vodoinštalaterja
Skrite napake, ki se odkrijejo po preteku dveh let od prevzema opravljenega posla, je šteti za neobičajne oz. izjemne. Okoliščina, da je nezatesnjena spojka določeno časovno obdobje tesnila, je tej napaki podelila samo lastnost „skritosti“, ne pa tudi verjetne izjemnosti.
STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0064602
ZPP člen 207, 207/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/3, 132/3-1, 132/3-2. SPZ člen 128, 128/1. ZZK-1 člen 5. ZIZ člen 87, 87/1, 256, 256/2.
predhodne odredbe – prekinitev postopka – prepoved opravljanja pravdnih dejanj – ločitvena pravica – pridobitev ločitvene pravice – zastavna pravica na nepremičnini – vknjižba zastavne pravice – predznamba – opravičba predznambe – vpliv začetka stečajnega postopka na začete postopke izvršbe in zavarovanja
Za odločitev o tem, ali se postopek zavarovanja zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom prekine ali ustavi, je pravno odločilno, ali je upnik pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico.
Po določilu šestega odstavka 3. člena ZGD-1 je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. S tem, ko se začne postopek postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, se začne tudi postopek osebnega stečaja nad njim kot samostojnim podjetnikom.