sklenitev pogodbe o upravljanju – potrebna večina solastnikov – etažna lastnina v večstanovanjski stavbi – upravljanje soseske
Tako SZ iz leta 1991 kot tudi ZTLR sta vezala potrebno večino za sklenitev pogodbe o upravljanju na sporazum solastnikov, katerih solastniški deleži predstavljajo skupaj več kot polovico vrednosti večstanovanjske hiše in ne stanovanjske soseske.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 12, 12/1, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Iz določbe 3. odstavka 105. a člena ZPP ne izhaja drugačna ureditev obsega veljavnosti sklepa o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu, od ureditve obsega veljavnosti sklepa kot je določena v 1. odstavku 13. člena ZST-1. Zato je zmotno stališče pritožnika, ki določbo 3. odstavka 105.a člena ZPP razlaga tako, da v primeru, če je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka, izdan sklep o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu učinkuje za tiste vloge, glede katerih v času vložitve predloga še ni potekel rok za plačilo iz plačilnega naloga.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o imenovanju članov upniškega odbora sicer pravilno oprlo na podatke o navadnih terjatvah upnikov iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika, ki mu jih je posredoval upravitelj. Toda po 6. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP ima upnik možnost dokazovati, da vrednost premoženja, na katerem ima ločitveno pravico, ne zadostuje za poplačilo celotne njegove terjatve. To lahko upnik stori tudi še s pritožbo zoper sklep o imenovanju članov upniškega odbora.
V postopku imenovanja članov upniškega odbora po 79. in 80. členu ZFPPIPP do izdaje sklepa o imenovanju članov upniškega odbora namreč ne gre za kontradiktoren postopek. Tak postane šele z vložitvijo pritožbe zoper navedeni sklep. Zato je njegove pritožbene navedbe o izpolnjenih pogojih za njegovo imenovanje v upniški odbor treba obravnavati kot dopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
osebni stečaj – predlog za začetek postopka – pravni interes – stroški stečajnega postopka
Pravni interes po sodni intervenciji oziroma sodnem posegu v določeno pravno razmerje je izkazan le v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagatelj začetka postopka lahko dosegel drugačen pravni položaj od obstoječega. Pritožnikov pravni položaj se v razmerju do njegovih upnikov, upoštevaje navedena dejstva o neobstoju premoženja za vsaj delno poplačilo upnikov in zakonske ovire za odpust obveznosti, z začetkom postopka osebnega stečaja in temu sledečim zaključkom stečajnega postopka brez razdelitve upnikom glede na določbo drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP ne bi nič spremenil.
Če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo, zemljiškoknjižno sodišče šele oziroma na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe (v takšnih primerih, ko dovoli izbris zaznambe izvršbe, sodišče hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa).
ZIZ člen 15, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 328, 343, 343/1, 365, 365-1, 441.
umik predloga za izvršbo
Res je upnik podal umik že v fazi dovolitve izvršbe,(1) vendar je v obravnavani zadevi odločilno, da teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova in ne verodostojne listine, kjer sodišče s sklepom o izvršbi ne odloči le o opravi izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. V primeru umika predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora zato sodišče razen določbe 43. člena ZIZ, smiselno upoštevati tudi določbe ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga.
V obravnavani zadevi je sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ta kondemnatornega dela ne vsebuje, zato je sodišče pravilno izhajalo le iz določbe 43. člena ZIZ
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - preložitev zagovora - opravičljiv razlog - pravica do obrambe - sodna razveza - okoliščine - interesi pogodbenih strank
Tožnik na dan, ko je bil vabljen na zagovor k toženi stranki, zagovora zaradi zdravstvenih težav ni bil sposoben podati (kot je ugotovila tudi sodna izvedenka psihiatrične stroke), predlagal pa je preložitev zagovora na kasnejši datum. Kljub temu, da je bil ta predlog podan iz upravičenih razlogov, mu tožena stranka ni ugodila, ampak je istega dne tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve tožnikove pravice do zagovora oz. obrambe ni zakonita.
stroški postopka - stroški priče - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila
Priča je bila zaslišan, preden je tožnica podala vloga za dodelitev brezplačne pomoči. Vsi stroški priče, ki so nastali v zvezi z zaslišanje, so tako nastali pred dnem, od katerega za tožnico velja oprostitev plačila sodnih stroškov. Zaradi tega je dolžna povrniti stroške z zaslišanjem priče, saj je sama predlagala njeno zaslišanje.
Predsednica senata sodišča prve stopnje je utemeljeno izdala izpodbijani sklep (o zavrženju pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje), potem ko je bilo s strani pristojne predsednice sodišča že odločeno o zahtevi za njeno izločitev, ki je bila zavrnjena kot neutemeljena, saj zoper sklep o izločitvi sodnika ni pritožbe, kar pomeni, da se lahko takoj izvrši.
izvršilni stroški – nadaljnji izvršilni stroški – oprostitev plačila sodnih taks – stroški za nagrado – prisotnost pri rubežu – potrebni stroški – udeležba upnika pri rubežu – prisotnost pooblaščenca pri rubežu – načelo vestnosti in poštenja
Stranka mora tudi v izvršilnem postopku, v skladu z načelom vesti in poštenja obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov, preostale stroške pa je dolžna kriti sama. Upnikovemu pooblaščencu s prisotnostjo pri rubežu sicer nedvomno nastanejo določeni stroški, vendar to še ne pomeni, da so ti stroški v posameznem primeru dejansko potrebni za izvršbo ter da mu jih je zato dolžan povrniti dolžnik.
začasna odredba – določitev pripadajočega zemljišča k stavbam
Pritožbi je treba pritrditi glede očitka o nekonkretiziranosti predlagane začasne odredbe v delu, kolikor se nanaša na prepoved kakršne koli spremembe na vseh nepremičninah, ki so predmet začasne odredbe. Pravilno namreč opozarja, da predlagatelji niso dovolj jasno opredelili predlagane prepovedi „kakršne koli druge spremembe“ na nepremičninah, zajetih z začasno odredbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev
Četudi bi tožena stranka dokazala, da je tožnik (ker se je mudilo) dejansko odpremil škatlo s 409 kosi (ustreznih izdelkov) namesto s 477 kosi (ustreznih izdelkov), takšna kršitev, glede na vse okoliščine obravnavanega primera (da se je mudilo, da naročnik ni urgiral, češ da je bilo premalo izdelkov, da tožena stranka v razmerju do naročnika ni utrpela škodljivih posledic), ne bi dosegla standarda hujše kršitve delovnih obveznosti, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Glede na zakonsko ureditev so brezpredmetne pritožbene navedbe o možnosti vpliva na delovanje pošte. Tožena stranka, ki je napoved pritožbe oddala z navadno in ne priporočeno pošto, sama nosi tveganje prepozne dostave na sodišče.
Tožbeni zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je samostojen zahtevek, zato je umik takšnega zahtevka umik tožbe in se zato glede na prvi odstavek 389. člena ZOR šteje, da zastaranje terjatve iz tega naslova z vložitvijo tožbe ni bilo pretrgano.
Regulacijska ali ureditvena začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v katerem je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni ureditvi spornega pravnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0057862
ZUKS člen 19, 20. ZMZPP člen 19 in 20. UZITUL člen 1, 19, 22. UZITUL-A člen 22b, 22b/2, 22b/2-3, 22b/3. ZOR člen 277, 1035, 1038, 1040.
pogodba o bančnem depozitu – spor z mednarodnim elementom – relevantno materialno pravo – obveznost Ljubljanske banke, d.d., za izplačilo deviz na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah v podružnicah na ozemlju nekdanje SFRJ - izplačilo deviznih depozitov tujim državljanom
Za obveznost izplačila deviz, vplačanih v podružnicah Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, na ozemlju nekdanje SFRJ, odgovarja Ljubljanska banka d.d..
vdovska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - izvenzakonska skupnost - pravnomočna odločba
Pritožbena navedba, da je organ druge stopnje toženke odpravil pravnomočno odločbo, ni utemeljena. Odločba še ni bila pravnomočna, ker je bila zoper njo pravočasno vložena pritožba obeh stranskih intervenientk. Na podlagi te pritožbe je organ druge stopnje toženke izpodbijano odločbo razveljavil in zadevo vrnil organu prve stopnje v nov postopek, saj dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker ni bilo odgovorjeno na bistveno vprašanje, ali tožnica, ki uveljavlja vdovsko pokojnino po pokojnem možu, živi v zunajzakonski skupnosti.