Besedna zveza „nagrada za narok“ po tarifni številki 3102 pomeni, da priznanje stroškov po navedeni tarifni številki vključuje priznanje stroškov za vse opravljene naroke, kar pomeni, da se nagrada za narok v eni pravdni zadevi prizna zgolj enkrat in ne za vsak narok posebej.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0069008
ZIZ člen 170, 170/1, 170/2. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1, 87, 87/2, 134, 134/1. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2.
posledice začetka stečajnega postopka – ločitvena pravica – ustavitev izvršbe – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – zastavna pravica – načelo začetka učinkovanja vpisov
Dan zaznambe sklepa o izvršbi in s tem dan pridobitve zastavne in ločitvene pravice na nepremičninah je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa, torej po trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Upnik zastavno in s tem tudi ločitveno pravico pridobi z učinkom za nazaj, od trenutka vpisa plombe, zato ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da upnik še ni pridobil ločitvene pravice na obravnavanih nepremičninah. V trenutku izdaje izpodbijanega sklepa je namreč glede teh nepremičnin tekel tudi zemljiškoknjižni postopek, ki še ni bil končan, ugotovitev o (ne)obstoju ločitvene pravice upnika na dolžnikovih nepremičninah pa je zaradi posebnosti zemljiškoknjižnega postopka – načela začetka učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo iz 5. člena ZZK-1 – odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča, ali bo zaznamovalo sklep o izvršbi ali ne.
OZ člen 140, 154, 154/4, 944, 965. ZOZP člen 7, 20. ZPP člen 254.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – direktna tožba – zavarovalnica – ugovori zavarovalnice – prirejena prometna nesreča
Proti oškodovancu, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, zavarovalnica z ugovorom o nameščeni prometni nesreči lahko uspe le, če dokaže vnaprejšnji dogovor med voznikom in sopotnikom za tako nesrečo, oziroma sopotnikovo namerno sodelovanje pri prirejanju nesreče.
res iudicata – odločanje o pravnomočno razrešenem razmerju – pripoznava tožbenih zahtevkov - prekoračitev meje procesno veljavnih tožbenih zahtevkov – nedopustno odločanje o spremenjenih tožbenih zahtevkih – ugovor zastaranja – odškodnina – stroški postopka
Sodišče prve stopnje je z odločanjem o zvišanih tožbenih zahtevkih, ki so jih tožnice uveljavljale iz identičnega škodnega dogodka (in brez trditev o potencialno novo nastali prepovedani škodi), vodilo postopek in odločalo o pravnem razmerju, ki je bilo že razrešeno s pravnomočno sodno odločbo. Navedeno pomeni, da je sodišče kršilo pravilo „res iudicata“ (prvi odstavek 274. v zvezi s 319. členom ZPP), s čimer je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP,
Predlagateljica ni podala predloga za vknjižbo lastninske pravice, pač pa predlog za vknjižbo izbrisa lastninske pravice nasprotne udeleženke in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, zato je zemljiškoknjižno sodišče s sklepom, s katerim je dovolilo vknjižbo lastninske pravice predlagateljice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, odločalo mimo predloga.
pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi – učinkovanje sodne odločbe proti zemljiškoknjižnemu lastniku
V zemljiški knjigi sta kot lastnika vpisana Ma. in M.B., torej ne toženca po sodbi na podlagi pripoznave, na podlagi katere se predlaga vpis (Mi. in V.B.). Ker torej po stanju zemljiške knjige vpis ni dovoljen, saj sodna odločba ne učinkuje proti zemljiškoknjižnima lastnikoma, predlagateljica pa tudi ni priložila listin, ki bi bile podlaga za vknjižbo pravice v korist tožencev, predlog ni bil utemeljen. Toženca po sodbi na podlagi pripoznave razpolagalne moči za prenos knjižne pravice nimata.
pogoji za določitev sodnih penalov – začasna odredba kot podlaga za določitev sodnih penalov – pravna narava sklepa o začasni odredbi – začet izvršilni postopek
1. Sklep o začasni odredbi je izvršilni naslov. Kot tak bi torej po tem kriteriju lahko bil podlaga za naložitev sodnih penalov. Ker pa ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku tudi učinek sklepa o izvršbi, se v obravnavani zadevi zastavlja vprašanje vpliva te njegove zakonske lastnosti v primeru, ko upnik na njegovi podlagi predlaga tudi naložitev sodnih penalov.
2. Tretji odstavek 212. člena ZIZ namreč določa, da lahko upnik zahteva plačilo sodnih penalov vse dotlej, dokler ne predlaga izvršitve sodne odločbe iz prvega odstavka 212. člena ZIZ (v obravnavani zadevi je to začasna odredba). Ker je ta predlog (za izvršitev začasne odredbe kot izvršilnega naslova) glede na obrazloženo že po naravi stvari sestavni del samega predloga za izdajo začasne odredbe (v obravnavanem primeru se tako predlaga izrek denarne kazni kot to določa 226. člen ZIZ), po mnenju pritožbenega sodišča upnik nima več pravice predlagati naložitve sodnih penalov dolžniku.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – nepremičninska izvršba – pristop k izvršbi
Odločilno je, kakšen vpliv imajo procesna dejanja upnikov, če gre za izvršbo za poplačilo terjatev več upnikov, ko vsak naslednji upnik pristopi k že začeti izvršbi. Po mnenju pritožbenega sodišča imajo upniki v pristopnih zadevah v razmerju do upnika iz vodilne zadeve v dispozitivnih ravnanjih položaj navadnih sosopornikov. Upoštevati je treba tudi, v kateri fazi postopka je predlagan odlog izvršbe. Posamezen upnik lahko predlaga le odlog plačila svoje terjatve, ne more pa preprečiti prodaje nepremičnine. Če gre za procesna dejanja, ki nanašajo že neposredno na prodajo nepremičnine, se mora s predlogom za odlog izvršbe upnika iz vodilne zadeve strinjati vsak posamezen upnik iz pristopnih zadev, saj bi z ugoditvijo predlogu za odlog izvršbe enega upnika prišlo tudi do odloga prodaje nepremičnine.
Stroški postopka VL 147105/2009 ne morejo biti poplačani iz kupnine za nepremičnino, saj niso bili potrebni za postopek izvršbe na nepremičnino.
Stališče sodišča prve stopnje, da se prednostno ne poplačajo niti izvršilni stroški, povezani s postopkom prodaje dolžnikove nepremičnine, ni pravilno. Po ZIZ se prednostno poplačajo stroški izvršilnega postopka vseh upnikov neodvisno od tega, ali se zaradi njihovega poplačila vodi (ta) izvršilni postopek (načelo realne prioritete). Ni pomembno, ali je s sklepom o izvršbi dovoljena tudi izterjava vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov (in ne le stroškov predloga za izvršbo, odmerjenih s sklepom o izvršbi), saj zakon ne zahteva, da bi upnik za prednostno poplačilo izvršilnih stroškov v postopku izvršbe na nepremičnino moral že pridobiti poplačilno pravico. Edini pogoj je pravočasna prijava stroškov, to je do konca razdelitvenega naroka, stroški pa se poplačajo tudi, če sklep, s katerim so priznani, še ni pravnomočen.
vzgoja in izobraževanje - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Četudi tožena stranka ne bi objavila prostih delovnih mest, pa bi kljub temu s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ta pogodba o zaposlitvi ni nezakonita, saj se skladno 6. odstavkom 109. člena ZOFVI s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, delovno razmerje lahko sklene le za določen čas enega leta. Tako tožnici (ki nima ustrezne izobrazbe za delovno mesto, na katerem dela) delovno razmerje sklenjeno za določen čas ni moglo preiti v delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas.
odškodnina za neizkoriščene prosti dni - vojak - zastaranje
Za začetek teka zastaralnega roka je pri terjatvi iz naslova odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka odločilen dan vrnitve tožnikov z misije, na kateri bi proste dni lahko koristila. Pri tem je treba upoštevati, da sta glede na specifično ureditev tedenskega počitka in delovnega časa pripadnikov slovenske vojske tožnika šele tedaj (ne pa vsak teden oz. vsaj v dveh tednih) lahko uveljavila pravico do plačila odškodnine za neizrabljene dneve tedenskega počitka.
vzgoja in izobraževanje - ravnatelj - razrešitev - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka pred razrešitvijo tožnice z mesta ravnatelja ni zaprosila za mnenje, ampak je na Ministrstvo za šolstvo in šport posredovala že sprejeti sklep o razrešitvi tožnice. S tem je ravnala v nasprotju z 59. členom ZOFVI, tako da je sklep o razrešitvi tožnice z mesta ravnatelja nezakonit in se razveljavi.
Prenehanje zaradi razrešitve (s funkcije ravnatelja) ni zakonit način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2, 153/3.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - delo na višini - krivdna odgovornost - varno delo - soprispevek oškodovanca - vmesna sodba
Ob objektivni odgovornosti tožene stranke (do nesreče pri delu je prišlo ob opravljanju nevarnega dela, to je dela na višini) je podana tudi njena krivdna odgovornost, ker tožnika pri delu ni ustrezno nadzirala in ker mu ni dala ustreznih navodil, pa tudi ker ni sprejela varnostnih ukrepov, s katerimi bi zagotovila, da tožnik ne bi hodil nepazljivo po površini, ki je narejena iz lomljivih materialov, in da ne bi padel na tla.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda - mesečna renta - kapitalizirana renta
Tožena stranka je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko mu je (ker so bila tla prekrita z vodo) pri delu spodrsnilo, ker mu ni zagotovila varnih delovnih razmer. Sokrivda tožnika ni podana, saj je bil pri toženi stranki zaposlen šele 14 dni, svoje delo je pravilno opravljal in pri tem uporabljal potrebna zaščitna sredstva.
ZDR člen 32, 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - huda malomarnost - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je bil za delo strokovno usposobljen, neposredno pred obema kršitvama pri prodaji rabljenih vozil je bil s strani tožene stranke izrecno seznanjen z navodili glede prodaje, udeležen je bil tudi na sestankih in izobraževanjih v zvezi z navedenim, pa je kljub temu neposredno po tem dolžna ravnanja opustil, pri čemer niti ni navajal, da ni vedel, da bi zatrjevana dejanja moral opraviti. Njegovo ravnanje (prevzem vozila v komisijsko prodajo, ne da bi stranka podpisala komisijsko pogodbo oz. ne da bi se podpis overil, zaradi česar je bil onemogočen prenos lastništva na kupca) pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero je delodajalec lahko izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - splošni akt delodajalca - rok za podajo odpovedi - večje število delavcev
Ukinitev delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Če delavec uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, rok za sodno varstvo ne teče od prejema obvestila, da mu delodajalec pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bo podaljšal, ampak od izteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena (torej od prenehanja delovnega razmerja).
ZDR člen 6.a, 6.a/4, 44, 45, 45/2, 184. OZ člen 352.
odškodninska odgovornost - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - zastaranje
Opozarjanja na napake pri delu in na nepravilen odnos do dela, tudi če je to opravljeno z nekoliko povišanim glasom nadrejenega, še ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, če ne gre za ponavljajoče, sistematično, graje vredno oz. očitno žaljivo ravnanje in vedenje, usmerjeno proti delavcu.
ZGJS člen 5. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Bled člen 29, 33, 34.
izvajanje gospodarske javne službe – odvoz smeti – neizpolnjevanje obveznosti komunalnega podjetja – spor majhne vrednosti
Če komunalno podjetje kot izvajalec gospodarske javne službe ne izvršuje svojih obveznosti (zbiranje, prevoz komunalnih odpadkov), s tem stori prekršek, kar pa ne pomeni, da toženec ni dolžan plačevati takšnih storitev.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-4, 204, 204/3. ZOFVI člen 107.a, 107.a/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vzgoja in izobraževanje - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Za presojo pravočasnosti (in dopustnosti) tožbe zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana zaradi pravnomočne obsodbe po 4. odst. 107.a čl. ZOFVI, je bistveno le, kdaj je bila odpoved tožniku vročena in ne kdaj se je tožnik z domnevno kršitvijo pravice seznanil.