ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPIZ-1 člen 15.
začasna nezmožnost za delo - svoje delo - samozaposleni
Pri tožniku ni podana invalidnost in tudi ni pridobil nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja, tako da je treba še nadalje upoštevati, da opravlja delo samostojnega podjetnika pod splošnimi pogoji, to je delo monterja strojnih inštalacij. Ker tega dela tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati niti v skrajšanem delovnem času, je tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas zaradi poškodbe izven dela za sporno obdobje utemeljen.
invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - brezposelna oseba - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik je bil v času uveljavljanja pravice do nadomestila za invalidnost brezposelna oseba. Ker mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje (na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal, ker so se pravice pri delodajalcu prevzemniku poslabšale), mu je sodišče prve stopnje nadomestilo za invalidnost utemeljeno odmerilo v višini 60 %.
pokojninska doba - poslovodna oseba - pogoj plačila prispevkov
Ker tožnik ni dokazal, da bi za sporno obdobje, ko je bil vključen v obvezno zavarovanje kot poslovodna oseba, plačal prispevke (ali da bi bil oproščen plačila prispevkov), niso izpolnjeni pogoji, da bi se to obdobje vštelo v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo.
Kljub temu, da je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnici naložilo povračilo stroškov postopka, saj ni mogoče šteti, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. S tem, ko je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je morala tožnica, v kolikor je želela zaščititi svoj pravni interes (razveljavitev nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in nadaljevanje z delovnim razmerjem pri toženi stranki), vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev te odpovedi. Če tožnica tožbe v prekluzivnem roku 30 dni ne bi vložila, bi ji ta pravica prenehala, s tem pa bi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ostala v veljavi.
izpolnitveni rok – bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe - odstop od pogodbe – pravočasnost izpolnitve
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da rok 1.12.2005 ni predstavljal bistvene sestavine pogodbe, saj v pogodbi ni izrecno navedeno, da je rok bistvena sestavina pogodbe niti to ne izhaja iz narave stvari, ker je bil rok določen le za primer prvega načina prodaje ter je bil za primer neuspešnosti prvega načina dogovorjen drug način prodaje. Ker rok ni predstavljal bistvene sestavine pogodbe, pogodba ni bila razvezana po samem zakonu, glede odstopa od pogodbe pa toženec ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da je tožnici omogočil dodaten rok za izpolnitev, kar je pogoj za odstop od pogodbe, kadar rok ni njena bistvena sestavina.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje
Tudi v primeru odškodninske odgovornosti delodajalca (za škodo, ki izvira iz nesreče pri delu) odškodninska terjatev zastara v 3 letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v 5 letih, odkar je škoda nastala.
Na zakonitost pri izdaji sodne odločbe pazi sodišče, zato je strogost pri presoji forme sodne odločbe kot zemljiškoknjižne listine lahko manjša kot pri presoji ostalih listin, ki so podlaga za vknjižbo, saj v primeru teh listin formalnosti pri njihovi izdaji predstavljajo varstvo pred zlorabami pravic.
Stopnjo trajne invalidnosti tožnika je bilo, upoštevaje določilo 7. člena SPNZ 1997, moč določiti šele po enem letu od dokončnosti stanja, to je 22.4.2006. Tako so bili elementi odškodninske terjatve tožniku znani šele 22.4.2006. Ker v skladu z določilom 380. člena ZOR terjatev sklenitelja zavarovanja zastara v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala, je zastaralni rok začel teči 1.1.2007 in do vložitve tožbe julija 2007 ni pretekel.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-9, 54, 63. ZZZPB člen 53.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - veriženje - javna dela
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena v okviru programa aktivne politike zaposlovanja, pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa je sklepala za opravljanje dela v okviru javnih del. Takšne pogodbe o zaposlitvi za določen čas se ne morejo transformirati v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tako da ni mogoče šteti, da je verjetno izkazana terjatev tožnice, ki bi nastala na podlagi ugotovitve, da je pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas, ker je šlo za nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - plača - odpravnina - odškodnina - regres za letni dopust - individualna pogodba o zaposlitvi
Verjetnost obstoja terjatve je izkazana s tožnikovo navedbo, da je bila njegova osnovna mesečna bruto plača po individualni pogodbi o zaposlitvi določena v višini 6,3 kratnika minimalne plače, da tožnik v spornem obdobju takšne plače ni prejemal, ter z navedbo, koliko je v posameznem mesecu znašala dogovorjena plača in koliko je tožnik prejel.
ODZ paragraf 326, 1460, 1468. ZPP člen 8, 214, 214/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje
Do prevzema sporne nepremičnine v posest je prišlo že v letu 1948, potrebna priposestvovalna doba je tako potekla že leta 1968, torej v času neurejene zemljiške knjige, zato sklicevanje na njen publicitetni učinek ni pravno odločilno.
dolžnost plačevanja preživnine – višina preživnine – plačilo preživnine v denarju – vzgoja in varstvo
Sodišče prve stopnje je preživninsko breme med pravdni stranki porazdelilo le upoštevajoč ugodnejše premoženjske razmere na strani tožnika, ni pa upoštevalo, da mladoletni P. izmenično prebiva en dan pri tožniku, drugi dan pa pri toženki. Tako velik obseg stikov mladoletnega P. s tožnikom sicer ni razlog, zaradi katerega tožniku preživnine ne bi bilo treba plačevati, saj tožniku po naravi stvari v zvezi z bivanjem mladoletnega P. nastajajo le stroški njegove prehrane in bivanja (preostalih potreb oziroma življenjskih stroškov pa tožnik spričo dejstva, da mu mladoletni P. ni dodeljen v varstvo in vzgojo, ni dolžan neposredno kriti), narekuje pa nižjo preživninsko obveznost tožnika.
Preživninska obveznost se namreč praviloma izpolnjuje v denarju, drugačen prispevek pa je lahko upošteven način izpolnjevanja preživninske obveznosti, če je posledica dogovora obeh preživninskih zavezancev.
popravni sklep – začasna odredba – ugovor zoper začasno odredbo – vročitev upniku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi v postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe 57. in 58. člena ZIZ, kar pomeni, da mora sodišče ugovor stranke zoper izdano začasno odredbo vročiti nasprotni stranki, ki lahko nanj odgovori.
izbrisani - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – zastaranje terjatve izbrisanih – nastanek škode
Tožnik je občutil posledice napačnega ravnanja tožene stranke od 3. 7. 1994 dalje. Tožniku je tako od navedenega obdobja v letu 1994 nastajala zatrjevana premoženjska in nepremoženjska škoda. Tožnikova nepremoženjska škoda, glede na njegove trditve, predstavlja kontinuiteto istega osebnostnega stanja. Zato bi bila tudi bodoča nepremoženjska škoda predvidljiva in pričakovana. Na začetek teka zastaralnega roka namreč ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih. Enako pa bi veljalo (če bi bila ugotovljena) tudi za uveljavljano premoženjsko škodo zaradi preprečitve vzdrževanja registriranih in preprečitve registracije novih patentov. Po naravi stvari bi ta lahko nastajala sukcesivno. Ker je tožniku škoda nastala 3.7.1994, tožbo pa je vložil šele 18.3.2002, je njegov zahtevek zastaral.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065265
OZ člen 125, 247.
splošni učinki pogodbe – ustvarjanje obveznosti za pogodbenike – učinki obveznosti – izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve – zamuda z izpolnitvijo – pravica do povračila škode – pogodbena kazen
Sodnih primerov, ki nastajajo iz sporov med kupci stanovanj v naselju D. in Stanovanjskim skladom Republike Slovenije (toženo stranko) ne gre izenačevati, saj so kupci stanovanj predlagali različen obseg in zahtevnost sprememb v svojem stanovanju, kar lahko vpliva na odgovornost toženca za zamudo.
V konkretnem primeru je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi ob prvem roku tožena stranka lahko izročila stanovanje, če ne bi bilo obširnih posegov, ki jih je naročila tožeča stranka.
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti, kar je bilo dokazano tudi v konkretnem primeru, ko se je pooblaščencu tožnika pokvarilo vozilo na poti do sodišča.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pazi le na ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (t.j. če ta vsebuje odložni ali razvezni pogoj), ne preizkuša pa ničnosti zavezovalnega posla ali ničnosti pooblastila za sklenitev tega posla. Ponareditev podpisa na pogodbi ali na pooblastilu je tako mogoče uveljavljati v postopku z izbrisno tožbo.