ZZK-1 člen 124, 142, 149, 150, 150/1, 150/2. ZLNDL člen 2.
načelo formalnosti postopka – odločanje o vpisih – utemeljenost zahtevka za vpis – lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti – izvenknjižna pridobitev pravice uporabe
Zemljiškoknjižni postopek ima le izvedbeno (instrumentalno) naravo in se v njem ne odloča o spornih pravicah.
invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - brezposelna oseba - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik je bil v času uveljavljanja pravice do nadomestila za invalidnost brezposelna oseba. Ker mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje (na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal, ker so se pravice pri delodajalcu prevzemniku poslabšale), mu je sodišče prve stopnje nadomestilo za invalidnost utemeljeno odmerilo v višini 60 %.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPIZ-1 člen 15.
začasna nezmožnost za delo - svoje delo - samozaposleni
Pri tožniku ni podana invalidnost in tudi ni pridobil nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja, tako da je treba še nadalje upoštevati, da opravlja delo samostojnega podjetnika pod splošnimi pogoji, to je delo monterja strojnih inštalacij. Ker tega dela tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati niti v skrajšanem delovnem času, je tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas zaradi poškodbe izven dela za sporno obdobje utemeljen.
V primeru direktne tožbe oškodovanca proti zavarovalnici (965. člen OZ) gre za obveznost zavarovalnice namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode, ki ne nosi bremena zamude in zamudnih obresti po 943. členu OZ, temveč po splošnih pravilih, ki urejajo odškodninsko obveznost.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-9, 54, 63. ZZZPB člen 53.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - veriženje - javna dela
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena v okviru programa aktivne politike zaposlovanja, pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa je sklepala za opravljanje dela v okviru javnih del. Takšne pogodbe o zaposlitvi za določen čas se ne morejo transformirati v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tako da ni mogoče šteti, da je verjetno izkazana terjatev tožnice, ki bi nastala na podlagi ugotovitve, da je pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas, ker je šlo za nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas.
stroški postopka – pritožbeni uspeh – pritožbeni stroški- ugovor zoper sklep o izvršbi
Ne drži pritožbena navedba, da bi bila tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov, ki jih je imela z vloženim ugovorom v izvršilni zadevi, saj se je postopek nadaljeval na prvi stopnji in se tako nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje
Tudi v primeru odškodninske odgovornosti delodajalca (za škodo, ki izvira iz nesreče pri delu) odškodninska terjatev zastara v 3 letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v 5 letih, odkar je škoda nastala.
izpolnitveni rok – bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe - odstop od pogodbe – pravočasnost izpolnitve
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da rok 1.12.2005 ni predstavljal bistvene sestavine pogodbe, saj v pogodbi ni izrecno navedeno, da je rok bistvena sestavina pogodbe niti to ne izhaja iz narave stvari, ker je bil rok določen le za primer prvega načina prodaje ter je bil za primer neuspešnosti prvega načina dogovorjen drug način prodaje. Ker rok ni predstavljal bistvene sestavine pogodbe, pogodba ni bila razvezana po samem zakonu, glede odstopa od pogodbe pa toženec ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da je tožnici omogočil dodaten rok za izpolnitev, kar je pogoj za odstop od pogodbe, kadar rok ni njena bistvena sestavina.
sodna pristojnost – izpodbijanje izjave v upravnem postopku
Ne glede na določbo tretjega odstavka 36. člena ZEN ni podana sodna pristojnost za obravnavanje tožbe, s katero se zahteva razveljavitev upravne odločbe.
pravni pouk – izvršba na podlagi verodostojne listine – menica
Ker pritožnica ob prejemu sklepa o izvršbi ni mogla nedvoumno ugotoviti, kakšen je rok za ugovor, bi bilo z zavrženjem njenega ugovora zaradi nepravočasnosti, poseženo v njeno ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva.
Z določilom splošnih pogojev, ki določa, da se leasingojemalec nepreklicno obvezuje, da (med drugim) ne bo do leasingodajalca uveljavljal nikakršnih zahtevkov glede izpolnjevanja dobaviteljevih obvez, sta stranki izključili odgovornost leasingodajalca za obveznosti dobavitelja (med katerimi je tudi obveznost dobave vozila), in mora zato vsa tveganja, tudi tveganje v zvezi z kršitvijo dolžnosti dobave, nositi tožena stranka kot leasingojemalec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0065250
ZOR člen 262, 262/1, 1035, 1043.
bančni denarni depoziti – hranilne vloge – učinki obveznosti – upnikove pravice in dolžnikove obveznosti – izpolnitev obveznosti – odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti sarajevske podružnice – pasivna legitimacija – zastaranje – obresti – tek obresti – prepoved ne ultra alterum tantum – uporaba slovenskega prava
Noben veljavni predpis v RS ni posegel in ne posega v pravice varčevalcev iz pravnega posla - depozitnega razmerja in tudi ne v jamstvo tožene stranke.
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana zamudna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in sicer glede tega, kdaj je bila toženi stranki opravljena vročitev tožbe in ali je tožena stranka zamudila rok za podajo odgovora na tožbo. Zgolj navedba, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, ne zadošča, saj onemogoča učinkovit preizkus pravilnosti oziroma zakonitosti zamudne sodbe.
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti, kar je bilo dokazano tudi v konkretnem primeru, ko se je pooblaščencu tožnika pokvarilo vozilo na poti do sodišča.
Z zatrjevanjem, da se bo tožena stranka poskušala izogniti svoji obveznosti (ker pravdni stranki svojega sodelovanja nista zaključili ravno na prijateljski način) in da bosta edina družbenika tožene stranke poslovanje prenesla na drugo podjetje, ki ima sedež na istem naslovu, tožnik ni uspel verjetno izkazati nevarnosti, da je zaradi odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem s strani tožene stranke uveljavitev terjatve onemogočena ali pa precej otežena.