Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 13/2, 13/2-1, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 224, 225.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - napotitev na zdravljenje - izčrpane možnosti zdravljenja
Ker operacijo, kakršna je bila pri tožniku izvedena v Avstriji z robotskim aparatom, izvajajo tudi v Sloveniji s klasično kirurško ali laparoskopsko metodo, ni pa na voljo robotskega aparata, pri čemer so vse tri metode tako glede zdravljenja kot ozdravljenja enakovredne, zdravljenje v Sloveniji ni bilo izčrpano. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
Dejstvo, da zavarovanec ne zna utemeljiti svojega predloga za podaljšanje bolniškega staleža, ne more biti odločilno. Zgolj na tej podlagi je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je odločba imenovanega zdravnika o zaključku bolniškega staleža zakonita, ne da bi ugotavljalo, kakšen je bil razlog, da se tožnikov bolniški stalež ni podaljšal, ali je bil ta razlog na strani tožnika oziroma ali je bil za to sam odgovoren, ker se ni pravočasno zglasil pri osebnem zdravniku.
stvarna pristojnost – obveznost iz delovnega razmerja – individualni delovni spor
Ker zahtevani znesek izvira iz delovnega razmerja med pravdnima strankama, pri čemer ni bistveno, da tožena stranka ni več zaposlena pri tožeči stranki, je za odločanje v sporu pristojno delovno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0065250
ZOR člen 262, 262/1, 1035, 1043.
bančni denarni depoziti – hranilne vloge – učinki obveznosti – upnikove pravice in dolžnikove obveznosti – izpolnitev obveznosti – odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti sarajevske podružnice – pasivna legitimacija – zastaranje – obresti – tek obresti – prepoved ne ultra alterum tantum – uporaba slovenskega prava
Noben veljavni predpis v RS ni posegel in ne posega v pravice varčevalcev iz pravnega posla - depozitnega razmerja in tudi ne v jamstvo tožene stranke.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-9, 54, 63. ZZZPB člen 53.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - veriženje - javna dela
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena v okviru programa aktivne politike zaposlovanja, pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa je sklepala za opravljanje dela v okviru javnih del. Takšne pogodbe o zaposlitvi za določen čas se ne morejo transformirati v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tako da ni mogoče šteti, da je verjetno izkazana terjatev tožnice, ki bi nastala na podlagi ugotovitve, da je pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas, ker je šlo za nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Ker je ZFPPIPP nasproti ZPP specialni predpis, je glede prenehanja razloga za prekinitev postopka in nadaljevanje prekinjenega postopka potrebno uporabiti določbo 301. člena ZFPPIPP (razlog za prekinitev preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev, upnik pa mora v enem mesecu, če je njegova terjatev prerekana, predlagati nadaljevanje), v kolikor je v njej drugače določeno, kot v prvem odstavku 208. člena ZPP.
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 174, 174/1, 179. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovanca – vožnja z vinjenim voznikom – odmera nepremoženjske škode – premoženjska škoda – izguba zaslužka med zdravljenjem – delni uspeh v pravdi – izračun pravdnih stroškov
Tožnik, ki je zavestno prisedel k vinjenemu vozniku in se z njim peljal, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega človeka, ki mora presoditi, ali je vožnja z drugim voznikom varna. Njegov soprispevek k nastali škodi je 20%.
Ni vedno odločilno samo, ali je odmerjena pravična odškodnina za vsako od vtoževanih oblik nepremoženjske škode, temveč je treba presojati tudi primernost skupne odmere pravične denarne odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo.
Na zakonitost pri izdaji sodne odločbe pazi sodišče, zato je strogost pri presoji forme sodne odločbe kot zemljiškoknjižne listine lahko manjša kot pri presoji ostalih listin, ki so podlaga za vknjižbo, saj v primeru teh listin formalnosti pri njihovi izdaji predstavljajo varstvo pred zlorabami pravic.
skupno premoženje – posebno premoženje – darilo v času trajanja izvenzakonske zveze – vrnitev darila – odpad kavze
Glede na ugotovljen namen pridobitve premoženja (skupno življenje) niti ni odločilno, ali je v trenutku pridobitve premoženja med pravdnima strankama šlo za izvenzakonsko skupnost ali ne.
Predmet darilne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, je bil delež pravdnih strank na skupnem premoženju. Po 54. členu ZZZDR pa zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločnim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.
dolžnost plačevanja preživnine – višina preživnine – plačilo preživnine v denarju – vzgoja in varstvo
Sodišče prve stopnje je preživninsko breme med pravdni stranki porazdelilo le upoštevajoč ugodnejše premoženjske razmere na strani tožnika, ni pa upoštevalo, da mladoletni P. izmenično prebiva en dan pri tožniku, drugi dan pa pri toženki. Tako velik obseg stikov mladoletnega P. s tožnikom sicer ni razlog, zaradi katerega tožniku preživnine ne bi bilo treba plačevati, saj tožniku po naravi stvari v zvezi z bivanjem mladoletnega P. nastajajo le stroški njegove prehrane in bivanja (preostalih potreb oziroma življenjskih stroškov pa tožnik spričo dejstva, da mu mladoletni P. ni dodeljen v varstvo in vzgojo, ni dolžan neposredno kriti), narekuje pa nižjo preživninsko obveznost tožnika.
Preživninska obveznost se namreč praviloma izpolnjuje v denarju, drugačen prispevek pa je lahko upošteven način izpolnjevanja preživninske obveznosti, če je posledica dogovora obeh preživninskih zavezancev.
Tožnica je bila zaposlena pri dveh delodajalcih za skrajšani delovni čas (pri toženi stranki za 16 ur tedensko in pri avstrijski družbi za 24 ur tedensko). V pogodbi o zaposlitvi s toženo stranko se je med drugim dogovorila, da ji bo ta obračunala in plačala vse prispevke za socialno zavarovanje, tako od plače, ki jo tožnica prejema v Sloveniji, kot od plače, ki jo prejema v Avstriji. Kljub temu tožnica v sodnem postopku ne more uspešno uveljavljati plačila prispevkov (oziroma odškodnini v višini prispevkov), saj je že zahtevala plačilo prispevkov od družbe v Avstriji (prispevke je že avstrijska družba tudi plačala, tožnica le ni prejela tistega, kar je šlo na račun odvetniških stroškov).
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti, kar je bilo dokazano tudi v konkretnem primeru, ko se je pooblaščencu tožnika pokvarilo vozilo na poti do sodišča.
Tožnikova (delavčeva) izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je pričela učinkovati takoj z vročitvijo toženi stranki in je v skladu s tem tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Ker takrat, ko mu je tožena stranka vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (delodajalca), pri toženi stranki ni bil več v delovnem razmerju, ni bilo več pravne podlage za novo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke (delodajalca) ni mogla imeti pravnih učinkov, šlo je za odpoved brez podlage, ki je nična.
stroški postopka – pritožbeni uspeh – pritožbeni stroški- ugovor zoper sklep o izvršbi
Ne drži pritožbena navedba, da bi bila tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov, ki jih je imela z vloženim ugovorom v izvršilni zadevi, saj se je postopek nadaljeval na prvi stopnji in se tako nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji.