pokojninska doba - poslovodna oseba - pogoj plačila prispevkov
Ker tožnik ni dokazal, da bi za sporno obdobje, ko je bil vključen v obvezno zavarovanje kot poslovodna oseba, plačal prispevke (ali da bi bil oproščen plačila prispevkov), niso izpolnjeni pogoji, da bi se to obdobje vštelo v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo.
sodni izvedenec - invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Glede na tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala priznanje I. kategorije invalidnosti, je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da so bila mnenja invalidskih komisij, podana v predsodnem postopku, med seboj nasprotujoča, pridobilo izvedensko mnenje sodnega izvedenca. Ker je na podlagi tega mnenja ugotovilo, da pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je toženi zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 13/2, 13/2-1, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 224, 225.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - napotitev na zdravljenje - izčrpane možnosti zdravljenja
Ker operacijo, kakršna je bila pri tožniku izvedena v Avstriji z robotskim aparatom, izvajajo tudi v Sloveniji s klasično kirurško ali laparoskopsko metodo, ni pa na voljo robotskega aparata, pri čemer so vse tri metode tako glede zdravljenja kot ozdravljenja enakovredne, zdravljenje v Sloveniji ni bilo izčrpano. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
pravni pouk – izvršba na podlagi verodostojne listine – menica
Ker pritožnica ob prejemu sklepa o izvršbi ni mogla nedvoumno ugotoviti, kakšen je rok za ugovor, bi bilo z zavrženjem njenega ugovora zaradi nepravočasnosti, poseženo v njeno ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva.
Kljub temu, da je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnici naložilo povračilo stroškov postopka, saj ni mogoče šteti, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. S tem, ko je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je morala tožnica, v kolikor je želela zaščititi svoj pravni interes (razveljavitev nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in nadaljevanje z delovnim razmerjem pri toženi stranki), vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev te odpovedi. Če tožnica tožbe v prekluzivnem roku 30 dni ne bi vložila, bi ji ta pravica prenehala, s tem pa bi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ostala v veljavi.
Tožnik je v spornem obdobju prejemal plačo v višini, kot je bila določena z dokončnimi odločbami toženke. Tožbeni zahtevek za plačilo višje plače (mimo dokončnih odločb toženke) ni utemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - odjava iz zavarovanja
Tožena stranka je tožnika odjavila iz socialnega zavarovanja pred časom, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Na dan odjave tožniku delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati, ampak se šteje, da je trajalo vse do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO -MEDIJSKO PRAVO
VSL0067781
OZ člen 179.
povzročitev škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - protipravnost – objektivna žaljivost – objava v večernih poročilih – objava na internetnem portalu - večerna poročila – internetni portal
Tožnik (odvetnik) je bil omenjen v mediju – v poročilu, katerega predmet je obvestilo o storjenem kaznivem dejanju. Niti jezikovna niti smiselna razlaga poročila kot celote ne privedeta do vtisa o kriminalni vpletenosti tožnika v kaznivo dejanje, ki je predmet poročila. Res pa je, da poročilo javnost pritegne ne samo k nadaljnjemu kritičnemu spremljanju obravnave kaznivega dejanja, ki je predmet poročanja, ampak tudi k spremljanju tožnikovih bodočih dejanj v zadevi, ki je z obravnavno zadevo posredno povezana. S tem (in ne z očitkom kaznivega dejanja) pa se mora tožnik kot medijsko odmeven odvetnik sprijazniti.
ZPP člen 318. ZDR člen 109, 131. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 67, 67/3, 81, 81/2.
zamudna sodba - regres za letni dopust - odpravnina - jubilejna nagrada
S tem, ko tožena stranka na tožbo ni odgovorila, se šteje, da je kot resnične priznala vse navedbe tožnika v tožbi, to je navedbe, da tožniku terjatev iz delovnega razmerja ni plačala. Na podlagi teh navedb in ob izpolnjenih preostalih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust, odpravnine in jubilejne nagrade.
Na zakonitost pri izdaji sodne odločbe pazi sodišče, zato je strogost pri presoji forme sodne odločbe kot zemljiškoknjižne listine lahko manjša kot pri presoji ostalih listin, ki so podlaga za vknjižbo, saj v primeru teh listin formalnosti pri njihovi izdaji predstavljajo varstvo pred zlorabami pravic.
Stopnjo trajne invalidnosti tožnika je bilo, upoštevaje določilo 7. člena SPNZ 1997, moč določiti šele po enem letu od dokončnosti stanja, to je 22.4.2006. Tako so bili elementi odškodninske terjatve tožniku znani šele 22.4.2006. Ker v skladu z določilom 380. člena ZOR terjatev sklenitelja zavarovanja zastara v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala, je zastaralni rok začel teči 1.1.2007 in do vložitve tožbe julija 2007 ni pretekel.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-9, 54, 63. ZZZPB člen 53.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - veriženje - javna dela
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena v okviru programa aktivne politike zaposlovanja, pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa je sklepala za opravljanje dela v okviru javnih del. Takšne pogodbe o zaposlitvi za določen čas se ne morejo transformirati v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tako da ni mogoče šteti, da je verjetno izkazana terjatev tožnice, ki bi nastala na podlagi ugotovitve, da je pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas, ker je šlo za nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - plača - odpravnina - odškodnina - regres za letni dopust - individualna pogodba o zaposlitvi
Verjetnost obstoja terjatve je izkazana s tožnikovo navedbo, da je bila njegova osnovna mesečna bruto plača po individualni pogodbi o zaposlitvi določena v višini 6,3 kratnika minimalne plače, da tožnik v spornem obdobju takšne plače ni prejemal, ter z navedbo, koliko je v posameznem mesecu znašala dogovorjena plača in koliko je tožnik prejel.
ODZ paragraf 326, 1460, 1468. ZPP člen 8, 214, 214/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje
Do prevzema sporne nepremičnine v posest je prišlo že v letu 1948, potrebna priposestvovalna doba je tako potekla že leta 1968, torej v času neurejene zemljiške knjige, zato sklicevanje na njen publicitetni učinek ni pravno odločilno.
popravni sklep – začasna odredba – ugovor zoper začasno odredbo – vročitev upniku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi v postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe 57. in 58. člena ZIZ, kar pomeni, da mora sodišče ugovor stranke zoper izdano začasno odredbo vročiti nasprotni stranki, ki lahko nanj odgovori.
dolžnost plačevanja preživnine – višina preživnine – plačilo preživnine v denarju – vzgoja in varstvo
Sodišče prve stopnje je preživninsko breme med pravdni stranki porazdelilo le upoštevajoč ugodnejše premoženjske razmere na strani tožnika, ni pa upoštevalo, da mladoletni P. izmenično prebiva en dan pri tožniku, drugi dan pa pri toženki. Tako velik obseg stikov mladoletnega P. s tožnikom sicer ni razlog, zaradi katerega tožniku preživnine ne bi bilo treba plačevati, saj tožniku po naravi stvari v zvezi z bivanjem mladoletnega P. nastajajo le stroški njegove prehrane in bivanja (preostalih potreb oziroma življenjskih stroškov pa tožnik spričo dejstva, da mu mladoletni P. ni dodeljen v varstvo in vzgojo, ni dolžan neposredno kriti), narekuje pa nižjo preživninsko obveznost tožnika.
Preživninska obveznost se namreč praviloma izpolnjuje v denarju, drugačen prispevek pa je lahko upošteven način izpolnjevanja preživninske obveznosti, če je posledica dogovora obeh preživninskih zavezancev.