ZZVZZ 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 44/2, 45.
zdraviliško zdravljenje - pogoji za priznanje pravice
Pri tožniku gre za bolezen želodca in dvanajstnika, kot je kronična razjeda želodca ali dvanajstnika s pogostimi recidivi, vendar pri njemu ni podan nadaljnji pogoj, da bi zaradi tega tožnik hujšal ali imel funkcionalne motnje. Ker tega ni, ni podano bolezensko stanje, zaradi katerega bi bil tožnik upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
neupravičena obogatitev – razpolaganje z zarubljeno terjatvijo v davčnem postopku
Tožeča stranka je bila v trenutku podpisa asignacije, na podlagi katere je toženi stranki nakazala 3.000,00 EUR, seznanjena z davčno izvršbo nad terjatvami podjetja M., s katerim je sklenila asignacijsko pogodbo, vendar je kljub temu privolila v podpis, v katerega sicer ni bila prisiljena. Ker je vedela oz. bi morala vedeti, da ni dolžna izvesti plačila, izpolnitve v skladu s 191. členom OZ ne more zahtevati nazaj.
splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki – aktivna legitimacija – sprememba firme
V konkretnem primeru je bilo nesporno, da je tožeča stranka le spremenila firmo. Zato je tožeča stranka ostala aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek. Le-ta je podana tudi ob ugotovitvi, da se je dejansko tožeča stranka statusno preoblikovala s pripojitvijo drugi gospodarski družbi.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo
Tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel v prometni nesreči, ni odgovorna, saj do nesreče ni prišlo zaradi preobremenjenosti vozila, ampak zaradi neustreznega upravljanja z vozilom (tožnik je hitrost zmanjševal pretežno z zaviranjem z delovno zavoro, kar ni v skladu s pravili vožnje, zaradi tega je prišlo do izgube drsnih lastnosti zavore, to pa je v desnem ovinku povzročilo nesrečo).
V primeru direktne tožbe oškodovanca proti zavarovalnici (965. člen OZ) gre za obveznost zavarovalnice namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode, ki ne nosi bremena zamude in zamudnih obresti po 943. členu OZ, temveč po splošnih pravilih, ki urejajo odškodninsko obveznost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068600
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 451, 458. OZ člen 164, 164/4.
povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina – višina odškodnine – spor majhne vrednosti
Pri odločanju o višini premoženjske škode je treba upoštevati temeljni načeli odškodninskega prava, da denarna odškodnina ne sme presegati oškodovančevega prikrajšanja, ter da se odškodnina oškodovancu prisodi v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja.
Denarno odškodnino je mogoče prisoditi tudi v primeru, ko oškodovanec popravila stvari še ni zagotovil.
etažna lastnina – posel rednega upravljanja – sprememba solastniškega deleža – spor majhne vrednosti
Po drugem odstavku 29. člena SZ-1 se štejejo kot posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja tudi spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli.
dolžnost plačevanja preživnine – višina preživnine – plačilo preživnine v denarju – vzgoja in varstvo
Sodišče prve stopnje je preživninsko breme med pravdni stranki porazdelilo le upoštevajoč ugodnejše premoženjske razmere na strani tožnika, ni pa upoštevalo, da mladoletni P. izmenično prebiva en dan pri tožniku, drugi dan pa pri toženki. Tako velik obseg stikov mladoletnega P. s tožnikom sicer ni razlog, zaradi katerega tožniku preživnine ne bi bilo treba plačevati, saj tožniku po naravi stvari v zvezi z bivanjem mladoletnega P. nastajajo le stroški njegove prehrane in bivanja (preostalih potreb oziroma življenjskih stroškov pa tožnik spričo dejstva, da mu mladoletni P. ni dodeljen v varstvo in vzgojo, ni dolžan neposredno kriti), narekuje pa nižjo preživninsko obveznost tožnika.
Preživninska obveznost se namreč praviloma izpolnjuje v denarju, drugačen prispevek pa je lahko upošteven način izpolnjevanja preživninske obveznosti, če je posledica dogovora obeh preživninskih zavezancev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO -MEDIJSKO PRAVO
VSL0067781
OZ člen 179.
povzročitev škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - protipravnost – objektivna žaljivost – objava v večernih poročilih – objava na internetnem portalu - večerna poročila – internetni portal
Tožnik (odvetnik) je bil omenjen v mediju – v poročilu, katerega predmet je obvestilo o storjenem kaznivem dejanju. Niti jezikovna niti smiselna razlaga poročila kot celote ne privedeta do vtisa o kriminalni vpletenosti tožnika v kaznivo dejanje, ki je predmet poročila. Res pa je, da poročilo javnost pritegne ne samo k nadaljnjemu kritičnemu spremljanju obravnave kaznivega dejanja, ki je predmet poročanja, ampak tudi k spremljanju tožnikovih bodočih dejanj v zadevi, ki je z obravnavno zadevo posredno povezana. S tem (in ne z očitkom kaznivega dejanja) pa se mora tožnik kot medijsko odmeven odvetnik sprijazniti.
Kljub temu, da je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnici naložilo povračilo stroškov postopka, saj ni mogoče šteti, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. S tem, ko je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je morala tožnica, v kolikor je želela zaščititi svoj pravni interes (razveljavitev nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in nadaljevanje z delovnim razmerjem pri toženi stranki), vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev te odpovedi. Če tožnica tožbe v prekluzivnem roku 30 dni ne bi vložila, bi ji ta pravica prenehala, s tem pa bi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ostala v veljavi.
lastninska pravica več oseb – solastnina – varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorna tožba – stroški postopka
Ob nerazdeljeni solastnini eden od solastnikov od drugega ne more zahtevati izpraznitve določenega dela nepremičnine.
individualna pogodba o zaposlitvi - član uprave - mandat - razrešitev - odjava iz zavarovanja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Nekonkretizirano določilo v individualni pogodbi o zaposlitvi (da tožniku po poteku mandata, če ne sprejme s strani tožene stranke ponujene pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, preneha delovno razmerje po poteku 15-dnevnega odpovednega roka), ne more predstavljati zakonite podlage za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. za ravnanje tožene stranke, ki je tožnika zgolj odjavila iz socialnih zavarovanj.
Tožnica je bila zaposlena pri dveh delodajalcih za skrajšani delovni čas (pri toženi stranki za 16 ur tedensko in pri avstrijski družbi za 24 ur tedensko). V pogodbi o zaposlitvi s toženo stranko se je med drugim dogovorila, da ji bo ta obračunala in plačala vse prispevke za socialno zavarovanje, tako od plače, ki jo tožnica prejema v Sloveniji, kot od plače, ki jo prejema v Avstriji. Kljub temu tožnica v sodnem postopku ne more uspešno uveljavljati plačila prispevkov (oziroma odškodnini v višini prispevkov), saj je že zahtevala plačilo prispevkov od družbe v Avstriji (prispevke je že avstrijska družba tudi plačala, tožnica le ni prejela tistega, kar je šlo na račun odvetniških stroškov).
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana zamudna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in sicer glede tega, kdaj je bila toženi stranki opravljena vročitev tožbe in ali je tožena stranka zamudila rok za podajo odgovora na tožbo. Zgolj navedba, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, ne zadošča, saj onemogoča učinkovit preizkus pravilnosti oziroma zakonitosti zamudne sodbe.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - atrakcija pristojnosti - mobbing - odškodninska odgovornost - odgovornost za drugega - solidarna odgovornost
Prvotožena stranka kot pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo je njen organ povzročil tožnici pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, ravno tako odgovarja za škodo, ki jo je pri delu ali v zvezi z delom povzročil njen delavec, ki je bil najprej v funkciji predsednika sveta zavoda, nato pa kot v.d. direktorja zavoda in direktorja. Glede na navedeno je treba v navedeni zadevi upoštevati načelo atrakcije pristojnosti, tako da se šteje, da je za odločanje o obeh zahtevkih, ki ju tožnica vtožuje zoper prvotoženo in drugotoženo stranko, pristojno eno sodišče in sicer v konkretnem primeru krajevno pristojno delovno sodišče, saj gre primarno za spor iz delovnega razmerja. Gre namreč za en življenjski primer, ki ga ni mogoče dejansko ločiti, prav tako pa tožnica uveljavlja odškodninsko odgovornost zoper obe toženi stranki solidarno.
Ker je ZFPPIPP nasproti ZPP specialni predpis, je glede prenehanja razloga za prekinitev postopka in nadaljevanje prekinjenega postopka potrebno uporabiti določbo 301. člena ZFPPIPP (razlog za prekinitev preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev, upnik pa mora v enem mesecu, če je njegova terjatev prerekana, predlagati nadaljevanje), v kolikor je v njej drugače določeno, kot v prvem odstavku 208. člena ZPP.