ZJU člen 154. ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja -
Tožena stranka je ravnala zakonito, čeprav ni upoštevala zdravniškega potrdila, ki ga je v imenu tožnika kot opravičilo zaradi izostanka z zagovora poslala njegova mati. Tožnik bi lahko že pred predvidenim zagovorom poslal svoj pisni zagovor ali pa bi pooblastil drugo osebo za podajo zagovora. Tožena stranka zaradi kratkih, z zakonom predpisanih rokov, ni mogla odlašati z podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0064629
OZ člen 168, 352, 352/1, 352/2, 369.
zastaranje - izgubljeni dobiček - subjektivni zastaralni rok - povrnitev premoženjske škode - objektivni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje premoženjske škode
Zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka pa je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod.
pogoji za dovoljenost vpisa – sprememba lastništva
Iz vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da je bil v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga lastnik nepremičnin, glede katerih teče ta postopek, nasprotni udeleženec. Morebitne kasnejše spremembe lastništva (ki jih pritožnik niti ni izkazal) na zaključek o pravilnosti izpodbijanega sklepa ne vplivajo.
Tožeča stranka nosi dokazno breme za svoje trditve, da so bile vtoževane asignacije nakazane toženi stranki kot upniku, tožena pa, da ni bila upnik asignacij, ampak je morala prejete zneske nakazati naprej naslednjim upnikom. Le za zneske, ki jih je nakazovala upnikom drugotožeče stranke (kot njen dolžnik), ne more biti oseba, v korist katere je bilo skladno 2. odst. 129. člena ZPPSL izpodbijano pravno dejanje storjeno.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/6. ZFPPIPP-C člen 90, 90/2, 90/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - prekinitev izvršilnega postopka – nadaljevanje izvršilnega postopka - izvršba na denarna sredstva – pridobitev ločitvene pravice – zaprt transakcijski račun dolžnika - ustavitev izvršbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka – navidezna obrazložitev
Sodišče mora v sklepu o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, izdanem po 3. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, obrazložiti, na podlagi katerih ugotovljenih dejstev šteje, da je upnik v konkretni izvršilni zadevi pridobil ločitveno pravico na določenem dolžnikovem premoženju.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – izkaz nevarnosti – ugovorni postopek – opozorilo na posledice
Iz spisa ni razvidno, da je sodišče prve stopnje upnika ob vročitvi ugovora hkrati opozorilo na posledice iz 1. in 3. odstavka 58. člena ZIZ v primeru, da na ugovor ne odgovori. Po mnenju pritožbenega sodišča morebitna takšna kršitev s strani sodišča prve stopnje v konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti ugovora ni štelo, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, pač pa je njegove navedbe kritično presojalo v povezavi s trditvami upnika v predlogu za izdajo predhodne odredbe in predloženimi dokazi.
Čeprav je pritožbena navedba, da so se opredmetena osnovna sredstva in dobiček dolžnika v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 minimalno zmanjšala, utemeljena, ter dolžnik s svojimi prilivi na račune ves čas pokriva tekoče izdatke, je bistveno, da dolžnik svoje obveznosti redno poravnava in ima v lasti tako opredmetena osnovna sredstva v višini 13.446.888,00 EUR kot tudi izkazan dobiček. Glede na to in glede na podatke iz letnega poročila za leto 2010 ni mogoče zaključiti, da je dolžnik prezadolžen oziroma nelikviden, kar posledično pomeni, da nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve v konkretnem primeru onemogočena ali znatno otežena, ni podana.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – trditvena podlaga glede obstoja domneve nevarnosti – pravočasnost navedb o vložitvi ugovora – pravnomočnost sodne odločbe
Pravnomočnost sodne odločbe se nanaša na pravno in dejansko razmerje, kakršno je obstajalo v času, do katerega so imele stranke možnost v postopku na prvi stopnji uveljavljati nova dejstva in nove dokaze.
Ker upnik do izdaje sklepa prvostopnega sodišča z dne 20. 01. 2011 brez svoje krivde dejstva vložitve pravočasnega ugovora ni mogel zatrjevati niti dokazati, glede navedb o vložitvi ugovora, ki jih je podal šele v odgovoru na dolžnikov ugovor, ni prekludiran.
OZ člen 634, 635, 635/1, 636, 661, 662. ZPP člen 154, 165.
jamčevanje za napake gradnje – rok za sodno uveljavljanje pravic – začetek teka jamčevalnega roka – odgovornost izvajalca del – gradbena pogodba – prehod pravic iz odgovornosti za napake – skrite napake – rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov – prekluzivni rok – odgovornost za solidnost gradbe
Ugotovitev, „da je izvajalec zavedel naročnika“ v smislu 636. člena OZ, je po svoji naravi materialnopravna in ne dejanska ugotovitev. Sodišče jo sprejme, če obstojajo takšne dejanske okoliščine primera, ki ob uporabi sodniškega silogizma napotujejo nanjo.
Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi sklepa tožene stranke v letu 1998, s katerim je bilo med drugim ugotovljeno, da je tožnik tehnološki višek in da mu preneha delovno razmerje, ker ni dobil soglasja za ponovno imenovanje za direktorja centra in ker Vlada RS ni soglašala s sistemizacijo novega delovnega mesta v centru za socialno delo. Sodno varstvo je uveljavljal šele leta 2003, zaradi česar je bila njegova tožba zavržena. Ta odločitev je postala pravnomočna. Iz tega razloga je tožnikov zahtevek, da se ugotovi ničnost zgoraj omenjenega sklepa, neutemeljen.
Sedmi odstavek 125.a člena ZZK-1 določa, da se sodna taksa plača v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu. Če vlagatelj v osmih dneh od vročitve naloga ne plača sodne takse v skladu z nalogom, velja, da je vloga umaknjena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz pritožbi priložene fotokopije plačilnega naloga izhaja, da je nasprotna udeleženka dne 20.9.2011 uspešno podpisala in poslala nalog svoji banki za plačilo sodne takse, sicer s pravilno navedeno številko računa, vendar brez navedbe referenčne številke, kot to izrecno zahteva zgoraj omenjeno določilo ZZK-1.
izvršba na podlagi priložene menice – podpis trasata – akcept – podpis zakonitega zastopnika – podpis fizične osebe – pravna oseba kot podpisnik menice
Če je na menici ob navedbi pravne osebe oz. žiga pravne osebe lastnoročni podpis brez posebne označbe, se praviloma šteje, da jo je oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec firme, čeprav to iz menice ni razvidno.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti – odsotnost vročitve – pravica do informacije – pravica do izjave v postopku – načelo kontradiktornosti v postopku razveljavitve klavzule o pravnomočnosti
Tudi v postopku razveljavitve klavzule o pravnomočnosti sodbe mora biti vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja in vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča.
označba nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis – identifikacijski znak nepremičnine – pravni položaj zemljiškoknjižnega vložka – formalni pogoji za dovolitev vpisa
V 31. členu ZZK-1 je določeno, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da je tudi v času začetka predmetnega zemljiškoknjižnega postopka veljalo, da je identifikacijski znak zemljiška parcela in katastrska občina, v kateri se ta parcela nahaja (prim. 3. člen ZZK-1). Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 4.4.2008, takšnih oznak ne vsebuje, temveč le številko zemljiškoknjižnega vložka in katastrsko občino. ZZK-1 je do novele ZZK-1C res poznal zemljiškoknjižne vložke, vendar zemljiškoknjižni vložek ni bil samostojen predmet stvarnih pravic, bil je samo zbirnik vseh pravic na nepremičninah, na katerih je bilo lastninsko stanje enako. Za pravni promet ni imel nobenega pomena.
postopek stečaja zapuščine – zapuščina kot stečajni dolžnik – namen postopka stečaja zapuščine – zapuščina brez dedičev – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Glede na navedbe predlagateljice o prevzemu zapuščine, ki jo sestavljajo avtomobil, več vrednostnih papirjev, gospodarska družba in denarna sredstva, je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da predlagateljica z zapuščino ne razpolaga. Predlagateljica je zapuščino prevzela in v tem obsegu, do višine vrednosti zapuščine v trenutku smrti, odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem.
Za peto toženko predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega je upravičena odmeriti stroške odvetniškega zastopanja ter od katerega je treba odmeriti sodno takso, le višina tožbenega zahtevka zoper njo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070000
ZAP člen 129. ZASP člen 170, 193, 193/2.
pravice proizvajalcev fonogramov – začasna odredba – sprememba zakonodaje
Zakon o avtorski pravici, ki je veljal v času sklenitve pogodb med upnikom in obema ansambloma, pravic proizvajalcev fonogramov ni urejal. Te pravice pa gredo skladno z določilom 2. odstavka 193. člena ZASP le tistim proizvajalcem fonogramov, posnetih v času veljavnosti ZAP, glede katerih ob uveljavitvi ZASP še ni preteklo 20 let, odkar so bili prvič posneti. Ker je ZASP stopil v veljavo 29. aprila 1995, to pomeni, kot pravilno opozarja drugi pritožnik, da fonogrami, ki so bili prvič posneti pred 29. 04. 1975, niso predmet varstva po ZASP.
predlog za obnovo postopka – postulacijska sposobnost – odvetnik – izbrisana družba – družbeniki izbrisane družbe
Pritožnika, ki sta sama vložila predlog, pa nista niti zatrjevala, da ima kateri od njiju opravljen pravniški državni izpit. Ker torej pritožnika po zakonu nimata pravice sama vložiti predloga za obnovo postopka zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti, je njun predlog nedovoljen.
Predloga za obnovo ni vložila tožena stranka kot gospodarska družba, saj je bila ta po skrajšanjem postopku izbrisana iz sodnega registra, temveč njena družbenika kot pravna naslednika. Formalno predpostavko za obravnavo predmetnega predloga tako predstavlja njuna postulacijska sposobnost in ne poslovna sposobnost tožene stranke.
Glede na pritožbeno neizpodbijano dejstvo, da se je tožena stranka z napakami na parketu seznanila (najkasneje) ob prejemu izvedeniškega mnenja konec junija 2006, je grajanje napak šele konec meseca avgusta 2006 nedvomno prepozno. Takšna časovna razlika med odkritjem in grajanjem napak po prepričanju pritožbenega sodišča nikakor ne ustreza pojmu nemudoma, kot je določen v prvem odstavku 462. člen OZ.